»Rožni venec je zame postal neznana milina.«

P. Jacquesa Mourada, siro-katoliškega duhovnika iz Aleppa (Sirija), je 21. maja 2015 ugrabila teroristična organizacija Islamska država. Po petih mesecih zapora, v katerem so ga mučili in je bil večkrat v smrtni nevarnosti, mu je uspelo čudežno pobegniti. Navajamo izvleček iz njegovega pričevanja:

»Od takrat, ko so nas ugrabili, v miru molim rožni venec … V vseh teh letih, ki sem jih preživel v samostanih Mar Musa in nato v Mar Elian (Sirija), ga nisem bil več navajen moliti, ker me je že petkratno ponavljanje zdravamarije dolgočasilo. Toda po štirih dneh se je vse spremenilo: Zdravamarije so kot klici SOS, ki jih pošiljam nebesom in imam pri tem nerazložljivo gotovost, da jih poslušajo.

Prepričan sem, da me Marija prek rožnega venca vodi v največjo možno Jezusovo bližino. Tako ta molitev ni več mehanična, ampak je resnična in prava meditacija. Dolgo se zaustavljam pri vsaki skrivnosti iz Jezusovega življenja, ki moji duši govori s presenetljivo močjo …

Prek molitve rožnega venca se prizori iz Jezusovega življenja vrstijo v mojem umu kot v kinu …: ko se sami nahajamo v težki preizkušnji in osamitvi, razumemo mnogo vidikov Jezusovega trpljenja. Tako je rožni venec zame postal milina, ki je prej nisem poznal.«

Menih v ujetništvu. Boj zapornika džihadistov za mir

Rožni venec kot Marijin odgovor na pohujšanje zaradi greha

Nad 700 skupin je že organiziralo molitvene verige rožnega venca, tako v ZDA kot v drugih 15 državah prek uradnega bloga RosaryCoasttoCoast.com. Te nacionalne štafete rožnega venca so se odvijale po zgledu Poljske v letih 2016 in 2017.

Doug Berry, eden izmed glasnikov teh molitvenih akcij, je izjavil, da je »odziv na mednarodni ravni fenomenalen«, in dostavil, da letošnji dogodek »dokazuje, da ljudje želijo sodelovati, storiti vse, kar je v njihovi moči, za zajezitev zla v tem zgodovinskem času, ki ga živimo«.

Glede na stanje znotraj Cerkve Barry meni, da je ta čas zares edinstven zaradi eksplozivnega razkritja škandalov v Cerkvi. Mnogi se sprašujejo: »Kaj lahko storimo?« Odgovor se glasi: Moramo govoriti! Moramo organizirati akcije! Ta rožni venec je povsem konkretna, vidna in javna akcija. Devica Marija je rekla, da ima rožni venec moč, pred katero hudiči bežijo.

»Ni boljšega načina, da se zahvalimo Bogu za njegovo dosedanjo naklonjenost in da ga prosimo za ozdravljenje Cerkve, kot je ta, da se udeležimo rožnega venca OD OCEANA DO OCEANA in molimo z Devico Marijo, ki je za Jezusom najmogočnejši sovražnik vseh temnih sil«, pojasnjuje v video-posnetku škof Robert Morlino (Madison, Wisconsin, ZDA), ki je velik podpornik pobude Rožni venec od oceana do oceana.

To pobudo podpira tudi škof iz Astane v Kazakstanu msgr. Athanasius Schneider. V video-posnetku, v katerem naznanja svojo podporo, pravi: Kot Marijini otroci se hočemo oprijeti roke, ki nam jo ponuja naša nebeška Mati, da bi bili obvarovani pred vidnimi in nevidnimi napadi Kristusovih sovražnikov in da bi bili potolaženi v teh časih velike doktrinalne in liturgične zmede, ki vlada v življenju Cerkve.«

Vera je ključ za razumevanje skrivnosti Jezusa in Marije

Prav za to gre pri molitvi rožnega venca. Zato je na začetku potrebno zelo pozorno in pobožno moliti vero, ker – znova ponavljam – bolj ko bo živa in močna naša vera, tehtnejša bo molitev rožnega venca.

To vero mora opogumljati in oživljati ljubezen. Povedano z drugimi besedami: da bi dobro molili rožni venec, je potrebno, da smo v Božji milosti ali vsaj odločeni, da jo spet pridobimo.

Vera mora biti močna in stanovitna, to pa pomeni: pri rožnem vencu ne smemo iskati svojega čutnega užitka, duhovne tolažbe, ki ju izgubimo, ko nas mučijo številne nehotene raztresenosti ali čudno zoprno stanje v duši ali neznosni dolgčas ali posledična telesna lenobnost.

Pri molitvi rožnega venca ni nobene potrebe po užitkih ali tolažbah, po vznesenostih ali vzdihljajih, po solzah. Niti se ne zahteva stalna prisotnost domišljije. Potrebna sta čista vera in pravi namen. Zadostuje samo vera!

Sv. Ludvik Grignion Montfortski

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI (14) Kako moliti rožni venec?

 Potem ko si poklical Svetega Duha, če hočeš dobro moliti rožni venec, se za trenutek ustavi in zberi v Božji navzočnosti in potem daruj posamezne desetke tako, kot ti bom sedaj razložil.

Preden začneš z molitvijo desetke, se za nekaj trenutkov ustavi in si predstavljaj skrivnost, ki jo boš premišljeval. Vedno prosi v posamezni desetki, po posredovanju Svete Device, za krepost, ki v tej desetki prihaja najbolj do izraza in ki jo ti osebno najbolj potrebuješ.

Varuj se predvsem dveh napak, ki so skupne skoraj vsem tistim, ki molijo rožni venec: prva je v tem, da pred molitvijo ne naredijo nobenega namena; če jih vprašaš, za kaj molijo rožni venec, ne vedo, kaj bi rekli. Zato imej vedno pred očmi neko milost, ki jo boš izprosil, neko krepost, ki jo boš posnemal, ali neki greh, ki se mu moraš izogniti.

Druga napaka, ki je še bolj pogosta, pa je ta, da človek na začetku molitve misli samo na to, kako bi čim prej končal. To se dogaja zato, ker na molitev rožnega venca gledamo kot na neko dolžnost, ki nas močno obremenjuje, dokler je nismo izpolnili, še posebej, če smo se zavezali, da ga bomo redno molili, ali nam je bila molitev rožnega venca naložena za pokoro pri spovedi.

Usmiljenja vreden je način, na katerega večina ljudi moli rožni venec. Molijo ga z neverjetno naglico, tako da celo preskočijo kakšno besedo. Zavedamo se, da tako smešnega poklona ne bi privoščili niti zadnjemu med človeškimi bitji, in hkrati mislimo, da sta Jezus in Marija s tem počeščena.

Zakaj se torej čudimo, če tako sveta krščanska molitev ostaja skoraj brez sadov, in če, potem ko smo zmolili tisoč ali deset tisoč rožnih vencev, nismo bolj sveti kot prej?

Sv. Ludvik Grignion Montfortski

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Urednikova beseda

Za nami je božični čas, čas jaslic in veselega poglabljanja v pomen rojstva Božjega Deteta. Preden boste dobili 4. številko našega mesečnika, bomo že začeli postni čas. Zato je že v tej številki nekaj odmevov na najbolj intenziven čas cerkvenega leta, čas, v katerem bo v ospredju poglabljanje v Kristusovo trpljenje iz ljubezni do nas in naš odgovor v spreobrnjenju in pokori. Angeli in pastirji so se umaknili in nastopili bodo tisti Judje, ki bodo na čelu z Judežem in Pilatom Jezusa obsodili na smrt in ga pribili na križ. To smo pravzaprav mi vsi.

Smo v letu fatimskega pastirčka svetega Frančiška. Obhajamo stoletnico njegovega rojstva za nebesa. Spomnili smo se ga v duhovnih vajah za župnijske animatorje in posvečene Jezusovemu in Marijinemu Srcu od 25. do 27. januarja 2019. V tej številki se ga bomo spomnili tudi v našem glasilu. Dne 20. februarja skupaj s sestrico Jacinto praznujeta svoj god. Če bo Božja volja, bo papež Frančišek leta 2022 na Portugalskem obhajal svetovni dan mladih in skoraj gotovo poromal tudi v Fatimo.

V kapeli Odrešenika človeka z mozaikom p. Marka Rupnika je bil od 25. do 26. januarja 24-urni svetopisemski maraton, ki je hotel poudariti pomen Svetega pisma za naše krščansko življenje.

Na občnem zboru Čebelarskega društva Stična, v januarju 2019, je med drugimi tudi samostan dobil priznanje I. stopnje regijske Čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja, ki povezuje dolenjska čebelarska društva. Glavne utemeljitve za odlikovanje so bile tri: 1. večstoletno čebelarjenje in sodelovanje z okoliškimi čebelarji, tudi zaradi večje porabe voska pri liturgiji; 2. prispevek samostana pri dvigu iz pozabe pomembnega tukajšnjega čebelarja, duhovnika Jožefa Jeriča iz Petrušnje vasi in namestitev spominske plošče na Gradišču; 3. vsakoletno sodelovanje pri izpeljavi Ambroževe maše v Stični za okoliške čebelarje in čebelarska društva.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste za naše glasilo že dali prostovoljni prispevek za leto 2019. Priporočamo se tudi za pričevanja o molitvi rožnega venca, da bo poleg tujih pričevanj vedno več domačih. Naš cilj je, da bi se čimveč slovenskih vernikov in družin odločilo za to molitev in da bi se z Božjo pomočjo potrudili tudi za kvalitetno molitev, ki nas bo po Materi Mariji vedno bolj povezovala z Jezusom in njegovim življenjem.

Vsem želim dobro pripravo na postni čas, ki naj nam pomaga, da se poglobimo v veri, upanju in ljubezni ter na svetu naredimo čim več dobrega in tako zajezimo vedno večje prodiranje zla.

p. Anton