Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 23. marec 2017

Marijine krvave solze in prikazovanja v mestu Civitavecchia (2)


Fabio Gregori, oče Gessice pripoveduje za Zenit.org, povzela D. Č.

Srečanje s škofom

K škofu smo šli trije: jaz, moja žena in Gessica. Škof je nad vsemi tremi molil egzorcizem in nas pomiril, rekoč, da ne gre za vpliv hudega duha. Povedal sem mu svojo odločitev, ki sem jo sprejel s pomočjo odvetnika, da bomo dali kip analizirati. Med temi postopki so nam svetovali, naj izročimo kip škofu. Z vso družino smo zopet odšli k škofu in mu izročili Marijo, nato je škof sam spremljal analize Marijinega kipa in nas obveščal o izidih. Pregled kipa sta vodila prof. Angelo Fiori iz bolnice Gemelli in prof. Giancarlo Umani Ronchi z univerze »Sapienza« v Rimu. Rezultat pregleda: solze so iz človeške moške krvi (skupina XY); rentgenski pregled kipa ni zaznal v notranjosti kipa naprav, aparatov ali praznin, kar je izključilo vsako prevaro. Pozneje so sodni organi naročili še CT pregled in rezultat je bil enak: kip je kompakten brez praznin v notranjosti. Ko so začeli prihajati rezultati iz Rima, se je tudi škofov odnos do nas začel spreminjati, postal je transparenten, vedno nas je obveščal o rezultatih.

sreda, 22. marec 2017

Praznovanje fatimske stoletnice v Sloveniji


Škofje smo se na 98. redni seji Slovenske škofovske konference (SŠK), ki je bila 9. Januarja 2017 v Celju, seznanili z Vašim dopisom, v katerem nas seznanjate s predlogi praznovanj »Fatimske stoletnice« v Sloveniji, ki jih je pripravil Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Sklenili smo, da bo praznovanje potekalo po posameznih škofijah v naslednjih terminih:

12. 05. 2017 Nadškofija Maribor (Ptujska Gora)
13. 05. 2017 Škofija Murska Sobota (Črenšovci)
14. 08. 2017 Škofija Koper (Sveta Gora pri Gorici)
15. 07. 2017 Škofija Celje (Petrovče)
14. 08. 2017 Škofija Novo mesto (Zaplaz)
09. 09. 2017 Nadškofija Ljubljana (Brezje)
14. 10. Skupno srečanje s Hrvati v Stični (ob 10h)
msgr. Andrej Glavan
predsednik SŠK

torek, 21. marec 2017

Marijina potrpežljivost


Bodite potrpežljivi v vsem svojem trpljenju, kot je to bila Marija v vsem svojem življenju. Če vas svet prezira in zasmehuje, iščite pri Jezusu in Mariji svojo tolažbo. Ne sramujte se pred svetom, da ste zvesti Jezusovi in Marijini služabniki. Tako boste že tu nosili nebesa v svojem srcu in se nekoč večno veselili tam, kjer Marija, Kraljica devic, kraljuje.
b. A. M. Slomšek

ponedeljek, 20. marec 2017

Nekateri imajo fatimska sporočila za zastarela


Mnogi so mislili, da koncilske misli potiskajo Fatimo v ozadje kot nekaj zastarelega, preživelega. Danes spoznavamo, da temu ni tako. Oba dogodka se lepo dopolnjujeta. Marija je Mati Cerkve, 2. vatikanski koncil je bil predvsem koncil o Cerkvi. Zadnji koncil je treba razlagati v povezavi z vsemi prejšnjimi koncili in s Svetim pismom ter upoštevati njegov celotni nauk, ne le tisto, kar komu prija.
Fatima zmeraj znova dokazuje, da se Devica Marija kot naša dobra duhovna Mati zanima za nas, za svojo Cerkev. Ne razodeva novih verskih resnic, saj so že vse vsebovane v Svetem pismu in nauku Cerkve. Voditi nas hoče k Jezusu in njegovemu evangeliju. Njen klic je enak tistemu v Kani: »Karkoli vam [Jezus] reče, storite!« (Jn 2,5).
Devica Marija je v Fatimi razodela svoje brezmadežno Srce, ki bije za nas in nas hoče rešiti za večnost. Sveta nebesa se sklanjajo h grešni zemlji. Bog nas ni in nas nikoli ne bo pozabil. Kot rešiteljico pošilja Mater Marijo. Po njej bo rešil Evropo, če se bo dala rešiti. Evropska zveza nima brez globokega pomena kot svoje znamenje v zastavi dvanajst Marijinih zvezd, o katerih govori sv. Janez v Razodetju: »Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd« (Raz 12,1).
p. Anton

nedelja, 19. marec 2017

Šopek Materi Mariji


Rožni venec je KNJIGA ZA VSE; to je knjiga za duhovnika in ljudstvo; to je knjiga za slepega, to je knjiga za starčka, katerega oko se zapira za zemeljske stvari; to je knjiga za učenjaka in nevedneža, to je knjiga za tistega, ki trpi. O, kadar bolečina oslabi telo, ugasi njegove zmožnosti, tedaj človeku še ostane tolažba v njegovem rožnem vencu. Ko negibne ustnice ne morejo govoriti: Zdrava, Marija! še drži v rokah rožni venec, da se spominja svoje Matere, in ko mu je smrt zaprla oči, odnese s seboj v grob svoj križec in svoj rožni venec, da s tem dokazuje, da je Jezusov in Marijin otrok.

sobota, 18. marec 2017

Kaj mislijo o Fatimi znameniti ljudje?


Dne 13. maja leta 2000, ravno na obletnico prvega prikazanja Device Marije trem fatimskim pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti, je papež Janez Pavel II. v Fatimi razglasil Frančiška in Jacinto za blažena. Fatima in v zvezi z njo češčenje Marijinega brezmadežnega Srca poraja in bo še porajala svetnike; pa ne le tiste od Cerkve razglašene, ampak brezštevilne, ki se bodo priključili veliki množici, »ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov« (Raz 7,9).
Paul Claudel [pol klodél,+ 1955], eden največjih francoskih pesnikov, je zapisal: »Fatima je največji verski dogodek prve polovice 20. stoletja, prekipevajoč izliv nadnaravnega v tem v snov ujetem svetu.«
Veliki francoski mariolog in strokovnjak za Marijina prikazovanja René Laurentin [rené lorantén] je dejal: »Fatima je brez dvoma najbolj preroška med modernimi prikazovanji. Istega leta [leta 1917], v katerem je v Rusiji komunistični ateizem prišel na oblast in jo je razširil na dobro tretjino človeštva, je prišla Devica s svojim klicem k molitvi za konec preganjanj in spreobrnjenje Rusije. «
Lahko soglašamo s papežem sv. Janezom Pavlom II., ki je rekel, da je povabilo Božje Matere v Fatimi iz leta 1917 danes »bolj aktualno kot tedaj, celo bolj nujno«.[1] Papež je tudi dejal: »Poziv Marije, naše Matere v Fatimi, naj stori, da se bo vsa Cerkev čutila dolžno odgovoriti na zahteve naše Gospe […] Sporočilo ji nalaga obveznost.«[2]
Papež Janez Pavel II. je bil zelo povezan s Fatimo in sestro Lucijo. Celo umrla sta istega leta. Na prvo postno nedeljo, 13. februarja 2005, se je s tega sveta poslovila zadnja fatimska vidkinja. Na prvo soboto v mesecu, 2. aprila 2005, se je poslovil papež Janez Pavel II.
Ob priliki razglasitve obeh vidcev za blažena je kardinal državni tajnik Angelo Sodano po papeževem naročilu na kratko podal bistveno vsebino tretjega dela fatimske skrivnosti. Ob sklepu svojega sporočila je dejal: »Materi Božji iz Fatime se zahvaljujemo za njeno varstvo. Njeni materinski priprošnji zaupamo Cerkev tretjega tisočletja.« Cerkev tretjega tisočletja je torej zaupana Materi Božji iz Fatime. Fatima je leta 2000 dobila najvišje cerkveno priznanje. Fatimska sporočila zadevajo vso Cerkev, čeprav ne spadajo k javnemu razodetju, ki se je zaključilo s smrtjo zadnjega apostola. S tem namreč ni prenehala Božja ljubezen do človeštva, ki je vedno konkretna in se zmeraj uresničuje v sedanjem trenutku. Če ima mati najraje tistega otroka, ki je najbolj nebogljen, to tem bolj velja za Boga in Mater Marijo, ki je najvažnejša poslanka in najlepši odsev Božje dobrote, ljubezni in usmiljenja.
Papež Benediktu XVI. je maja 2010 obiskal fatimsko Marijo in ji tam ob navzočnosti mnogih duhovnikov posvetil vse duhovnike: »Mati Brezmadežna, na tem milostnem kraju, sklicani od ljubezni tvojega Sina Jezusa, velikega in večnega duhovnika, se mi, sinovi v Sinu in njegovi duhovniki, posvetimo tvojemu materinskemu Srcu, da bi zvesto izpolnjevali Očetovo voljo.«
Lizbonski patriarh José Policarpo [žozé polikárpo] je na željo papeža Frančiška posvetil njegov pontifikat fatimski Materi Božji. Slovesnost je potekala na praznik fatimske Marije, 13. maja 2013, udeležilo pa se je je okoli tristo tisoč vernikov. Zbranim je posebno pismo namenil tudi sam papež, v katerem se je zahvalil za uresničitev njegove želje. Zapisal je tudi, da se pridružuje molitvi vseh romarjem v Fatimi ter jim podeljuje svoj apostolski blagoslov.
V 20. stoletju ima samo še 2. vatikanski koncil, ki spada že v 2. polovico stoletja, za Cerkev večji pomen.


[1] Insegnamenti di Giovanni Paolo II., Libreria editrice Vaticana, 1982, zv. V.
[2] Solideo Paolini, Fatima. Non disprezzate le profezie, Edizioni Segno, Tavagnacco (Ud) 2005, 94.