Apostol Janez, ki je v uri križanja stal pod Jezusovim križem in doživljal njegovo trpečo in darujočo ljubezen, je dvakrat zapisal: »Bog je ljubezen« (1 Jn 4,8.16). Prav Jezusova smrt na križu je najbolj zgovorno znamenje Božje ljubezni, prebodeno Jezusovo srce pa je zunanji pečat te ljubezni.
Papež Janez Pavel II. je zapisal: »Skupaj z
Marijo glejmo to Srce! Prepoznajmo ga v vsem evangeliju. Predvsem pa
prepoznajmo to Srce v uri križanja, ko je bilo prebodeno s sulico in se je
njegova skrivnost popolnoma razodela.«
Božji Sin nas je
ljubil do te mere, da je za nas postal človek s človeškim srcem in je za nas
umrl na križu. Njegova srčna rana je postala simbol našega odrešenja.
Kristus na križu
stalno oznanja resničnost besed: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá
življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13). Za nas, za naše odrešenje, se je dal
pribiti na križ in je na njem umrl najbolj strahotne in sramotne smrti. Malokdo
je Jezusu za to dejanje hvaležen. Marsikdo ima križ v stanovanju le za okras,
ne za dokaz Jezusove največje ljubezni do človeštva. Vendar Jezusovo prebodeno
Srce kar kriči o tej ljubezni.
Apostol Janez je zapisal: »Gledali bodo vanj, ki so
ga prebodli« (Jn 19,37). Tudi mi smo ga prebodli s svojimi grehi. Prav je, da
polni kesanja in hvaležnosti gledamo vanj, v njegovo prebodeno Srce, in se odvrnemo
od grehov. Ljubiti in častiti Srce Jezusovo pomeni: ljubiti in častiti Jezusa
na križu ter se mu dan za dnem zahvaljevati, da nas je odrešil.