FATIMA – OKNO UPANJA (31) Jacinta

Hvaležni smo Luciji, ki nam pripoveduje o Jacinti predvsem v prvem in tretjem Spominu. Nekaj pa zvemo o njej tudi v četrtem in drugem Spominu. Odlikovala se je v veliki ljubezni do Jezusa in Marije, do grešnikov in do svetega očeta. Za rešitev grešnikov se je zelo žrtvovala. Prav zato je tako vzljubila različne odpovedi in trpljenje, da bi jih rešila večnega pogubljenja.

»Kako so pastirčki izpolnjevali Marijina naročila o molitvi rožnega venca?«

Ko sta Lucija in Jacinta po prvem Marijinem prikazanju devetletnemu Frančišku povedali, da bo prišel v nebesa, a da bo prej po Marijini želji moral zmoliti še veliko rožnih vencev, je zelo zadovoljen vzkliknil: »O moja draga Gospa! Zmolil bom rožnih vencev, kolikor boš hotela!« Pogosto se je oddaljil od Lucije in Jacinte ter sam zase premišljeval ali molil rožni venec. Če mu je Lucija prigovarjala, naj se pride igrat, molil pa bo pozneje skupaj z njima, je odgovarjal: 'Tudi pozneje z vama bom molil. Se ne spominjaš, da je naša Gospa rekla, da bom moral zmoliti še veliko rožnih vencev?'

Dan po prvem Marijinem prikazanju je sedemletna Jacinta zamišljena sedla na kamen. Desetletna Lucija jo je povabila, naj se pride igrat, a Jacinta ji je odgovorila: 'Tista Gospa nam je rekla, naj molimo rožni venec in delamo žrtve za spreobrnjenje grešnikov.'

Frančišek in Jacinta sta v svoji zadnji bolezni zelo veliko molila rožni venec. Njuna mati je povedala, da tudi po sedem do osem rožnih vencev na dan.

Ko Frančišek dan pred smrtjo ni mogel več moliti rožnega venca, je prosil Lucijo in Jacinto, naj ga molita namesto njega.

Molitev rožnega venca je zelo poudarjena pri prvosobotni pobožnosti. Poleg molitve rožnega venca o eni ali več skrivnostih petnajst minut premišljujemo. Tako rožnemu vencu posvetimo več kot pol ure.

An

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI Pripravljamo se z rožnim vencem (3) Pripravljamo se na obisk Marije romarice

»Pred kratkim sem prebral, da nas bo v letu 2016 obiskala Marija romarica iz Fatime. Kot pripravo nanjo priporočajo molitev rožnega venca.«

-Od 13. maja do 13. oktobra bo Marija romarica obiskala vse škofije v Sloveniji in se ustavila v župnijah, za katere se bodo župniki odločili na dekanijskih konferencah. Molitev rožnega venca je pri fatimskih prikazovanjih zelo v ospredju. Marija je med prikazovanji imela v rokah rožni venec. Vedno je Luciji, Frančišku in Jacinti naročala, naj ga molijo vsak dan. Tega so se vedno držali. Molili so ga tudi pred začetkom prikazovanj. Že med prvim prikazanjem je nebeška Gospa naročila, naj rožni venec molijo vsak dan, da bodo izprosili svetu mir in konec vojne. Značilno je, da je zdravnik dr. Mendes, ki je dobro poznal fatimske dogodke in se veliko pogovarjal s pastirčki, razumel, da je glavno Marijino naročilo v Fatimi, naj se razširi molitev rožnega venca.

Pri tretjem prikazanju, 13. julija 1917, je Gospa otrokom naročila, naj po vsaki skrivnosti rožnega venca dostavijo posebno molitev, ki jo tudi mi običajno molimo. To je zelo globoka molitev in prava obogatitev za molitev rožnega venca:

'O Jezus, odpusti nam naše grehe,

obvaruj nas peklenskega ognja

in privedi v nebesa vse duše,

posebno še tiste,

ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.'

Pri zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, je Marija razodela, da je 'Gospa rožnega venca'. Naročila je: 'Še naprej vsak dan molite rožni venec.'

Bog je navezal milosti in našo večno srečo na molitev. Ker danes ljudje manj molijo, je klic Marije iz Fatime k molitvi tem bolj pomemben. Moliti moramo ne samo zase, ampak tudi in še bolj za druge. Molitev, poplemenitena z velikodušno žrtvijo, učinkovito rešuje sicer nerešljive probleme sveta in nas usmerja na pot svetosti in v srečno večnost.

Družina Bely je imela težko življenje v majhni vili na obrobju Angoulêma (Francija)

Jean Pierre, Genovefin mož in oče dveh dečkov, je bolan ležal v bolnici. Leta 1972 so se pojavili prvi simptomi skleroze. Bolnikovo stanje se je poslabšalo, zato je bil razglašen za »100% invalida, ki je potreboval nego tretje osebe«. V oktobru 1987 se je udeležil romanja rožnega venca v Lurd. Tretji dan po prejemu zakramenta bolniškega maziljenja je začutil globok notranji mir. Potem je nenadoma prejel občutek za tip in se je mogel znova gibati. Ni se upal postaviti na noge … Naslednjo noč mu je notranji glas ponavljal: »Vstani in hodi!« Jean Pierre Bely je bil SPET ZDRAV.

Sam rad poudarja: »Gospod je najprej ozdravil moje srce in nato telo.« Po dvanajstih letih preizkav je škof iz Angoulêma razglasil, da je ta ozdravitev »resnično znamenje Kristusa Odrešenika, ki je bilo dano na priprošnjo lurške Matere Božje.«

Ko molimo rožni venec, premišljujemo njegovi skrivnosti

Ne gre zgolj za povzetek Jezusovega življenja v preprosti ustni molitvi, pa naj bo ta še tako goreča. Molitev mora spremljati LJUBEČE PREMIŠLJEVANJE, sicer rožni venec ostane brez svojega življenjskega soka in je brez veljave. Bil bi manj od lastne sence in tako ne bi bil več rožni venec.

Kar zadeva to vprašanje, so vsi papeški dokumenti jasni. Rožni venec, ki ga imajo v časti in ga priporočajo, ne vsebuje samo ustnega izgovarjanja desetih Zdravih Marij, ki ga občasno prekinja molitev Oče naša, ampak tudi premišljevanje o skrivnostih. Zaradi tega rožni venec omogoča duhovno povezanost s Kristusom, ki je ves čas resnično navzoč v svojih skrivnostih ter vsaki posamezni daje lastno učinkovitost.

Polagoma in nezaznavno kristjan ob srečevanju s Kristusom v skrivnostih rožnega venca v skladu s čudovito izjavo Pija X. »sprejema svete Kristusove navade«.

Benoit Thierry D' Argenlieu