Šopek Materi Mariji 3.

JANEZ XXIII. je v svojem Dnevniku večkrat zapisal, kako je imel težave z raztresenostjo. Takole toži: »Danes se dolgo časa nisem mogel zbrati. Toda kaj govorim? Saj se znam tako malo zbrati!« Kot bogoslovec je zapisal: »Ne znam premišljevati skrivnosti rožnega venca.« V prvem letu svojega duhovništva se je zaobljubil, da bo vsak večer zmolil rožni venec, in pripominja, da mu pomeni veliko moč, čeprav je včasih še vedno samo ustna molitev. Kot beneški patriarh se je leta 1953 odločil, da bo vsak dan zmolil vse tri dele rožnega venca. Nekaj let kasneje si je vse tri dele rožnega venca naložil kot obveznost. Obiskovalcem iz francoske škofije Bordeaux je priznal: »Vsak dan zmolim vse tri dele rožnega venca, toda za to je treba bolj zgodaj vstati!«

Udeležencem kongresa za duhovne poklice je dejal: »Vprašanje duhovniških in redovniških poklicev je velika skrb vašega papeža, neprestana prošnja njegovih molitev … V ta namen molim četrto skrivnost veselega dela rožnega venca, ko premišljujemo o Mariji, ki je večnega velikega duhovnika nove zaveze darovala nebeškemu Očetu.«

»V skrivnostih SVETLEGA DELA rožnega venca (Jezusov krst, svatba v Kani, Jezusovo javno življenje, Jezusova spremenitev na gori, evharistija), razen v Kani Galilejski, je MARIJINO PRISOTNOST mogoče čutiti le v ozadju.

Evangeliji komaj kažejo na njeno priložnostno navzočnost v tem ali onem trenutku Jezusovega oznanjevanja (prim. Mr 3,31–35; Jn 2,12) in ničesar ne govorijo o njeni morebitni prisotnosti v prostoru zadnje večerje v trenutku postavitve zakramenta evharistije.

Vloga, ki jo opravi v Kani, na neki način spremlja vso Jezusovo pot. Razodetje, ki pri krstu izhaja neposredno od Očeta in odzvanja v oznanjevanju Janeza Krstnika, se v Kani pojavi na njenih ustnicah ter postane velik materinski opomin, ki je namenjen Cerkvi vseh časov: »Kar koli vam reče, storite« (Jn 2,5). Gre za naročilo, ki je odličen uvod v Kristusove besede in znamenja v času njegovega javnega delovanja ter ustvarja marijansko ozadje vseh 'skrivnosti luči'.«

Janez Pavel II.

Šopek Materi Mariji 2.

Če nas molitev po svoji naravi in moči Kristusovih obljub privede v bližino Boga, da bi ga prosili pomoči, vemo, da pod dvema pogojema postane zelo učinkovita: da je VZTRAJNA IN STALNA ter da se VEČ OSEB ZDRUŽI v skupni molitvi … Ti dve priporočili v popolni obliki najdemo pri molitvi rožnega venca.

Leon XIII.

Dovolj pogosto se dogaja, da sprejemam v avdienco NOVOPOROČENCE in jim namenim očetovsko besedo. Ob tej priložnosti jim podarjam rožni venec in jim ga zelo priporočam v molitev ter jih ob navajanju lastnega zgleda spodbujam, da ne bi glede tega izpustili niti enega dneva, čeprav imajo mnogo dolžnosti in obveznosti.

Pij XI.

V lyonski škofiji v Franciji so na škofijskem uradu razpravljali, ali naj pripuste k svetim redovom 29-letnega JANEZA VIANNEYA, ki mu je študij iz latinskih teoloških knjig šel bolj slabo. Da debato dokonča, je vprašal generalni vikar: »Ali je gospod Vianney pobožen? Ali časti Marijo? Ali zna moliti rožni venec?« Na vsa tri vprašanja so soglasno odgovorili: »Da.« – »No, potem je sprejet, vse drugo bo storila Božja milost!« Ni se zmotil. Božja milost je po tem ponižnem služabniku storila velike reči. Danes je svetnik in nebeški zavetnik vseh duhovnikov.

Šopek Materi Mariji 1.

Sestra Lucija (vidkinja Matere Božje v Fatimi na Portugalskem) je p. Fuentesu 26. decembra 1957 zaupala tole resnico: »Sveta Devica je dala novo učinkovitost molitvi rožnega venca. Nobenega še tako velikega problema ni, naj si bo časni ali predvsem duhovni, ki se nanaša na življenje vsakega od nas, naših družin, družin sveta, verskih skupnosti ali celo narodov, ki ga ne bi mogli rešiti z molitvijo rožnega venca.«

V BRAZILIJI so v šestdesetih letih 20. stoletja kmetje zelo trpeli. Nujno potrebna je bila nova delitev posestev. Vladalo je obdobje hladne vojne in povsod je zaradi splošne velike revščine prišlo do formiranja komunističnih odborov. Z namenom, da bi izvedli državni udar in se hitro polastili oblasti, so hlinili navidezno razorožitev. Malo kasneje je P. PATRICK PEYTON v Riu de Janeiru zbral približno dva milijona vernikov k molitveni akciji rožnega venca.

V času, ko se je v Belo Horizonte (eno večjih mest v deželi) pričel komunistični kongres, na katerem bi določili mere prevzema oblasti, je na desetine tisočev žena iz mesta z rožnim vencem v roki, ki so ga molile zelo naglas, preplavilo ulice in zasedlo kongresno dvorano pred pričetkom zasedanja ter komunistom preprečilo vstop.

Novica o polomu se je razširila in povsod je prišlo do podobnih prizorov. Komunisti so morali bežati v tujino. Rožni venec je rešil Brazilijo pred državnim udarom in dogodek so poimenovali »novi Lepant«.

Albert Pfleger

Fatimska pobožnost v Stični, v torek, 13. oktobra

Ne pozabimo, da je jutri,
v torek, 13. oktobra, v Stični, v baziliki,  ob 19.30
zadnja letošnja fatimska pobožnost.
Najprej bo molitev rožnega venca,
nato mašna daritev z nagovorom,
procesija z Marijinim kipom in  svečami,
med petjem litanij in fatimske pesmi.
Če bo deževno, bo vse v cerkvi.
Na koncu bomo prejeli blagoslov z Najsvetejšim
in  obnovili posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
Pridite, Mati Marija vas vabi in pričakuje!

Prvosobotna fatimska pobožnost, prenesena na nedeljo

Po priporočilu naših škofov se bomo pripravili na obisk kipa fatimske Marije romarice z obhajanjem petih prvih sobot, od januarja do maja 2016.

Nekateri se sprašujete, ali je možno prvosobotno pobožnost prenesti na nedeljo.
Računajmo, da je zanjo treba imeti čas za:
1) rožni venec,
2) četrt ure za premišljevanje ene ali več skrivnosti rožnega venca,
3) zakrament sprave,
4) mašno daritev (ali vsaj zadostilno sv. obhajilo),
5) vse to v zadoščenje Marijinemu brezmadežnemu Srcu (in s tem Jezusu samemu).

Jezus je fatimski vidkinji Luciji pojasnil, da tisti, ki predpisanih pet pogojev ne bi mogli izpolniti v soboto,
jih lahko iz upravičenih razlogov z duhovnikovim dovoljenjem izpolnijo naslednjo nedeljo.

Ker gre za pet prvih sobot, ima prednost sobota. Upravičeni razlogi, da se prvosobotna pobožnost prenese na nedeljo,
so lahko različni, predvsem večja udeležba vernikov. Poudarek je na njihovi duhovni koristi.

Najbolje bi bilo narediti tako, da upoštevamo prvo soboto in nedeljo, kjer je to možno.

Pomemben je duh zadoščevanja, ljubezni in usmiljenja (bomo v letu usmiljenja!) in ne samo zunanje izpolnjevanje.

p. Anton Nadrah

Marijine solze v Sirakuzah

Ploski relief iz poslikanega mavca, ki predstavlja Devico Marijo in njeno brezmadežno Srce, obdano s trni in ognjenimi zublji (kot v Fatimi), se je nahajal v revni hiši ob vzglavni blazini mladoporočencev Lannuso. Podoba je od 29. avgusta do 1. septembra 1953 prelivala solze, ki so jih analizirali.

Sicilijanski episkopat je priznal nadnaravni izvor in pričel z gradnjo svetišča. Ob posvetitvi je papež Janez Pavel II. izjavil: »Marija je jokala v La Salette v sredini preteklega stoletja … v času, ko je bilo krščanstvo v Franciji deležno naraščajočega sovraštva. Jokala je tudi tukaj v Sirakuzah ob koncu druge svetovne vojne. Te solze lahko razumemo v povezavi z naslednjimi tragičnimi dogodki: neizmerno masovno uničenje ljudi zaradi vojne, holokavst judovskih mož in žena, grožnja s strani izrazito ateističnega komunizma v vzhodni Evropi.

Marijine solze so znamenja. Pričujejo o Materini navzočnosti v Cerkvi in svetu. Mati joka, ko vidi svoje otroke, da jim grozi duhovno ali fizično zlo.«