TRIDESET LET BERNARDOVE DRUŽINE

Leta 1985 smo obhajali jubilej 850-letnice začetka meniškega cistercijanskega življenja v stiškem samostanu. Med drugimi nagibi je tudi ta vplival na začetek Bernardove družine. To so tisti, ki so z nami po molitvi in prizadevanju za vse dobro bolj tesno povezani. Mi molimo zanje, oni pa za nas, zlasti za naše duhovne poklice in njihovo stanovitnost. Molitev je velesila, ki posega v kolesa zgodovine, zato tudi v življenje in delovanje našega samostana ter v njegovo prihodnost.

V nedeljo, 6. oktobra 1985, smo se člani Bernardove družine prvič zbrali v Opatovi kapeli. Bilo nas je 24. Od teh je, če prav vem, poleg mene živ le še eden. Sredi decembra je bilo že preko 80 članov. Od teh jih je še kar nekaj živih, dva celo iz Nemčije. Glasilo "V Materini šoli", na skromnem lističu, je prvič izšlo v novembru leta 1985. Veliko zaslug za nastanek in razvoj Bernardove družine, zlasti pa za pridobivanje njenih članov, ima profesorica Marta Silvester, ki je med člani Bernardove družine vpisana na prvem mestu. Brez njene izdatne pomoči ne bi bilo knjig patra Simona Ašiča. Umrla je 23. maja 2002.

Stiški srednjeveški rokopisi spet doma

Stiški srednjeveški rokopisi spet doma

Maja 2013 je Muzej krščanstva na Slovenskem vstopil v mednarodni evropski projekt imenovan RISECI (Religion in the Shaping of European Cultural Identity). Poleg stiškega muzeja v projektu sodelujejo še Blanquerna Observatory iz Barcelone, Edinburgh University iz Škotske ter Sigtuna Fundation iz Švedske. Dvoletni projekt se sicer uradno zaključi maja leta 2015, vendar lahko že sedaj z veseljem ugotavljamo, da je bila odločitev o vstopu vanj pravilna. Zaposlenim v muzeju je bila dana enkratna priložnost, da na mednarodnih simpozijih širimo obzorja in sklepamo nova poznanstva. Direktorica mag. Nataša Polajnar Frelih in kustos Tadej Trnovšek sta tako obiskala kolege v Španijji in na Švedskem ter se udeležila simpozija na Škotskem.  Seveda pa je projekt muzeju  prinesel precej obveznosti. 3. oktobra letos smo med drugim gostili četrti redni sestanek evropskih partnerjev in predstavili novo pridobitev - interaktivno aplikacijo o stiških rokopisih.  Še precej večji zalogaj pa bo organizacija mednarodnega simpozija na temo samostani in umetnost, ki bo v Stični predvidoma aprila 2015.

Največja pridobitev sodelovanja v projektu pa je gotovo nova interaktivna aplikacija, ki je bila delno financirana s strani Evropske unije. Aplikacija je umeščena v stalno razstavo Življenje za samostanskimi zidovi in sicer v prostor, kjer predstavljamo znamenite stiške romanske rokopise. Obiskovalec lahko tako prvič na enem mestu dobi celosten vpogled v srednjeveško pisarsko dogajanje v Stični. Širokozaslonski dotični ekran je umeščen v rekonstrukcijo srednjeveške pisarske mize. S tem smo želeli povezati več kot 800 let evolucije širjenja znanja pri nas. Od poklicnih pisarjev, ki so z gosjimi peresi pisali na pergament, do modernih brezžičnih naprav, ki nam v vsakem trenutku omogočajo kakršnokoli informacijo. K rekonstrukciji pisarske mize smo dodali štiri preproste stole, ki obiskovalcem omogočajo, da se ob aplikaciji zadržijo dlje časa. Obiskovalec se usede za pisarsko mizo in se lahko vsaj za nekaj minut preizkusi v vlogi srednjeveškega pisarja.

Namen aplikacije je obiskovalca poučiti, da je nekje med letoma 1175 in 1181 v samostanu Stična deloval eden od najpomembnejših pisarskih centrov tedanje Evrope. Stiški srednjeveški skriptorij lahko postavimo ob bok največjim dvornim in cerkvenim pisarskim delavnicam tistega časa. V njem je sodelovalo vsaj enajst poklicnih pisarjev in devet knjižnih slikarjev, ki so v Stično prišli iz pomembnih evropskih pisarskih centrov. Njihova zapuščina je impresivna in bistvenega pomena za slovensko srednjeveško zgodovino. Strokovnjaki domnevajo, da so v samostanu v tem kratkem obdobju ustvarili okrog 60 do 70 rokopisov, od katerih je danes ohranjeno kar 36 enot. Več kot dovolj, da lahko potrdimo, da gre resnično za izredno pomembno zapuščino, na katero bi morali biti Slovenci posebno ponosni. In vse to se je dogajalo v majhni vasici na Dolenjskem.

Osrednja pozornost je namenjena stiškim romanskim rokopisom iz konca 12. stoletja. Imena pisarjev, ki so na Dolenjsko prišli iz belgijskih, nemških, francoskih in avstrijskih krajev, ostajajo večinoma neznana. Izjema so le Bernard, Engilbert in Willerm. Bernard, ki je prvi poimensko znan pisarski mojster na Slovenskem, je bil osrednja figura stiškega skriptorija in ga lahko imamo celo za vodjo delavnice. Njegov prispevek je viden v številnih stiških rokopisih, poleg tega pa je bil odličen knjižni slikar. Njegove iniciale so prefinjeno dovršene in domiselne. Engilbert, ki ga po slogu pisave lahko uvrstimo v kölnsko pisarsko šolo, je v enem od rokopisov tudi upodobljen. Nasploh so stiški romanski rokopisi polni različnih portretov, ki do danes večinoma ostajajo anonimni. Gre za upodobitve cerkvenih dostojanstvenikov, menihov, pisarskih pomočnikov ter pisarjev samih. Cela paleta ljudi, ki so bili takrat povezani s samostanom in z nastajanjem rokopisov.

Obiskovalec spozna tudi vsebino najpomembnejših rokopisov. Zlasti zanimivi pa so številni pripisi, ki razkrivajo vsakdanje skrbi takratnega človeka. Eden takih zapisov se v latinščini glasi: "O dragi sin, ne skušaj leteti previsoko, če boš letel visoko, si boš peruti ožgal." Poleg pripisov, ki so značilni za tisti čas in jih najdemo tudi v drugih sočasnih evropskih rokopisih, pa je nekaj povsem avtentičnih in unikatnih. Tak je na primer latinski slovarček oglašanja ptic in zveri. Avtor, ki se je več kot očitno zanimal za živali, je popisal oglašanje štiriindvajsetih ptic in štirinajst zveri, med katerimi so tudi levi, tigri, leopardi, panterji, sloni, risi idr. Posebej zgovorni so pripisi o turških vpadih, ki so Dolenjsko s Stično prizadeli zlasti v 15. in 16. stoletju. Zapisi vaj iz hebrejskega in arabskega jezika dokazujejo, da so bili menihi v poznem srednjem veku zelo razgledani in eni redkih izobražencev tedanjega časa.  

Posebej zanimiva je galerija nekaterih romanskih inicial, po katerih so stiški rokopisi znani tudi izven meja Slovenije. Uporabniku aplikacije odkrivajo drugačen - srednjeveški  - svet, poln mističnih živali in zveri.  Svet takrat je bil namreč po prepričanju tedanjih prebivalcev poln nadnaravnih bitij in nerazjasnjenih pojavov. Z pomočjo povečave, lahko razkrijemo vsako potezo knjižnega slikarja, ki je delček tega sveta ujel v slikovito inicialo. 

Predstavljen je tudi znameniti stiški rokopis Ms 141, v katerem je tretji najstarejši zapis v slovenskem jeziku.  Gre torej za enega najpomembnejših pisnih spomenikov v slovenski zgodovini. Kodeks, ki je nastal med leti 1428 in 1440, je pisalo več pisarjev. Zadnjih nekaj strani, kjer se nahaja slovensko besedilo, pa sta pisala zgolj dva: neznani češki menih in domnevno njegov "kranjski" učenec. Vsebina slovenskega dela je predstavljena  v posebni flash tehniki, ki bralcu omogoča, da lista po besedilu in ga spoznava tudi slušno. Zasluga za to izkušnjo gre rokopisnemu oddelku NUK-a, ki je uporabo modula odstopil našemu muzeju. Sodelovanje z Arhivom Republike Slovenije omogoča obiskovalcem muzeja, da si na aplikaciji lahko ogledajo krajši 14 minutni film o nastajanju srednjeveških kodeksov.

Aplikacija je izredno pomembna dopolnitev h klasičnemu ogledu in k številnim pedagoškim delavnicam, ki jih, tudi na temo kaligrafije in knjižnega slikarstva, ponuja naš muzej. Za vse domačine pa je pomembno dodati, da so stiški rokopisi končno spet doma - v Stični, pa čeprav le v digitalni obliki.

Tadej Trnovšek, kustos Muzeja krščanstva na Slovenskem

Nekaj odmevov duhovnikov na »Stično mladih« 5

»Med različnimi vidiki pohvale vrednih podrobnosti letošnje Stične (ki jih resnično ni malo) izrekam svoje veselje, da nas je prišel pozdravit predsednik republike. Resnično je bilo tako: prišel je, prijazno pozdravil, malo zapel in odšel. Doživel sem, da smo končno dosegli normalno stanje in da so bile stvari postavljene tako, kot takšnemu dogodku pritiče: toliko mladih državljanov na kupu naš predsednik pač ne doživi ravno pogosto. In to veselih, treznih in pripravljenih zagristi v prihodnost. Še več, pravzaprav je to največji verski dogodek v državi; ne po imenitnosti, pač pa po številu in pomembnosti. Pozdrav predsednika republike na takšni stvari doživljam kot normalnost, ki nam zagotovo dobro dene. Organizatorjem čestitke za to potezo, gospodu predsedniku pa hvala, ker je bil med nami normalen, vesel in poln spodbude; ne zbadljivo omenjajoč te ali one možne zagate, niti ne okorno beroč z nekih listkov ali hecno stoječ kot nevednež« (Janez).

Nekaj odmevov duhovnikov na »Stično mladih«

»Res hvala predvsem ekipi. Pokazali ste, kaj se da narediti, ko duhovniki in laiki vse leto delate skupaj. In pokazali ste, kaj nastane, ko za dovršeno organizacijo stoji tudi skupna molitev za blagoslov Stične. Hvala tudi za pogum in notranjo svobodo, da ste povabili predsednika države. Ko se ne počutimo ogrožene in se ne bojimo biti v stiku, stvari običajno preberemo pravilno. Glejmo celoto in se ne obešajmo na delčke. Res si želim, da ne bi v vsaki sveži stvari (tudi v sedanjem papežu) takoj prebrali, kot da gre za popuščanje« (Rafko).

Nekaj odmevov duhovnikov na »Stično mladih« 3

»Posebej me je razveselil obisk državnikov. Po mojem prepričanju je bila ta poteza še kako dobrodošla, saj večkrat beremo, slišimo in najbrž tudi pridigamo, 'kako lepo je, če bratje in sestre živijo, delajo … skupaj'. Domovino, župnijo, stanje današnjega sveta bomo reševali skupaj, v to sem prepričan, toliko bolj, ko gre za delo in podporo mladini« (Robi).

Molitev stiških menihov z mladimi za mlade

Molitev stiških menihov z mladimi za mlade

Beli menihi iz Stične vabimo mlade in pastoralne delavce, da skupaj z nami preživite večer v duhovnem ozračju Stiškega samostana. Molitev, procesija z lučkami, kateheza, adoracija ter druženje in prijateljski pogovor. Vmes tudi priložnost za spoved.

Vigilija za mlade bo v petek, 7. novembra 2014 ob 20. uri.

Župniki in drugi pastoralni delavci povabite mlade, da se nam pri molitvi pridružijo. Kdor želi in po vigiliji nima prevoza proti domu, lahko v samostanu tudi prenoči.

Več na: https://www.facebook.com/vigilija.zamlade


p. Maksimilijan Fíle

Nekaj odmevov duhovnikov na »Stično mladih« 2

»Bil sem prav vesel, ko sem videl, da je bil v Stični predsednik Pahor. Vesel sem bil zato, ker to pomeni, da državni vrh ne ignorira za vso Slovenijo pomembnega dogodka, srečanja mladih, in ga ne odpiše kot nekaj cerkveno 'privatnega', kar javno življenje in politiko ne zanima. Hvala Bogu, to je bil velik korak naprej in vsa čast Pahorju in organizatorjem, ki so ga povabili! Iti moramo naprej, ne nazaj, in iti naprej pomeni, s takimi in podobnimi koraki premoščati brezno razdora v slovenski družbi. Bolj ko bomo napredovali in se ne bomo več gledali čez muho na strelnem orožju, bolj se bodo strasti umirjale in večja bo pripravljenost tudi na umirjeno in pravično reševanje nerešenih preteklih in sedanjih problemov (grobišča, poboji, revolucionarno nasilje, Janša ...). Vojna rodi vojno, sila silo« (Franc)