Močna vez združitve z Bogom

Angelovi molitvi pri prvem in tretjem prikazanju je sestra Lucija takole ocenila:

»V teh molitvah je ves smisel našega nadnaravnega življenja. To je življenje iz vere, češčenja, upanja in ljubezni. Ljubezen nas očiščuje, nas naredi vredne. Posvečuje nas in oživlja, ker nam priobčuje Božje življenje.«

O molitvi k Sveti Trojici pa fatimska vidkinja takole razmišlja:

»Ta molitev mi je pomenila močno vez združitve z Bogom; vez, ki me z njim utrjuje in povezuje, saj se mi je vtisnila nerazvezljivo v srce: Sveta Trojica, edini pravi Bog, vate verujem, vate upam; molim te in te ljubim, sprejmi mojo ljubezen in moje ponižno češčenje. Tako malo je, kar ti lahko dam, in te prosim, da sprejmeš v zameno za mojo nevrednost neskončno zasluženje Jezusovega Srca in Marijinega brezmadežnega Srca in, v zameno te prosim, za spreobrnjenje ubogih grešnikov.«

O prejetem mističnem obhajilu je zapisala:

»Kakšen je pomen tega svetega obhajila? Zame pomeni, da je Bog hotel poživiti našo vero v stvarno navzočnost Jezusa Kristusa v Božji evharistiji in v učinkovitost njegove besede, ko je rekel: 'To je moje telo, to je moja kri.' In da bi s poistenjem s Kristusom lahko darovali presveti Trojici bolj vredno in njenim očem bolj všečno zadoščenje.«

Tu je šlo za slavljenje Presvete Trojice in za duhovno daritev evharističnega Jezusa Kristusa v zadoščenje za žalitve, bogoskrunstva in brezbrižnosti, s katerimi ga žalijo ljudje. Molitev se konča s prošnjo za spreobrnjenje ubogih grešnikov, pri čemer se sklicujemo na neskončno zasluženje presvetega Srca Jezusovega in brezmadežnega Srca Marijinega. Tako imamo tu obe misli, ki sta v fatimskih sporočilih zelo živi: zadoščevanje za žalitve in prošnja za spreobrnjenje grešnikov.

Prikazovanja angela in njegova sporočila so zelo pomembna in spadajo skupaj z Marijinimi sporočili v naslednjem letu k eni celoti. Pastirčkom so zelo pomagala, da so bili dobro pripravljeni na Marijina prikazovanja in sporočila. Napredovali so v molitvi, vadili so se v odpovedovanju, živeli so v Božji navzočnosti in se varovali greha. Skratka, stopili so na pot svetosti in na njej hitro napredovali.

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI FATIMA – OKNO UPANJA (12)

Za spreobrnjenje grešnikov

Tretje prikazanje angela je po Lucijinem prepričanju moralo biti konec septembra ali v začetku oktobra, ker takrat v opoldanskih urah niso hodili s paše domov. Po malici so šli molit v skalno votlino Loca do Cabeso na drugi strani hriba. Najprej so molili rožni venec, nato so kleče in z obrazom na zemlji začeli ponavljati angelovo molitev:

»Moj Bog, verujem vate, molim te, upam vate, ljubim te nad vse …«

Lucija v drugem Spominu, dopolnjeno s četrtim, poroča:

»Ne vem, kolikokrat smo ponovili to molitev, ko zagledamo, da nad nami žari neznana svetloba. Vstali smo, da bi videli, kaj se dogaja. Videli smo angela, ki je imel v levi roki kelih, nad katerim je lebdela hostija. Iz nje je padlo v kelih nekaj kapelj krvi. Angel je pustil kelih lebdeti v zraku. Pokleknil je poleg nas na tla in nam velel, naj za njim trikrat ponovimo molitev:

‘Presveta Trojica, Oče, Sin in Sveti Duh,

molim te iz dna srca in ti darujem predragoceno telo in kri,

dušo in božanstvo Jezusa Kristusa,

navzočega v vseh tabernakljih sveta,

v zadoščenje za žalitve, bogoskrunstva in brezbrižnosti,

s katerimi ga žalijo ljudje.

Po neskončnem zasluženju presvetega Srca Jezusovega

in brezmadežnega Srca Marijinega

te prosim za spreobrnjenje ubogih grešnikov.’

Nato je vstal, znova vzel v roke kelih in hostijo ter dal hostijo meni, kar pa je bilo v kelihu, je dal piti Jacinti in Frančišku ter hkrati rekel:

‘Vzemite telo in pijte kri Jezusa Kristusa, ki ga nehvaležni ljudje strašno žalijo. Zadoščujte za njihove zločine in tolažite svojega Boga.’

Znova je pokleknil na tla in z nami še trikrat ponovil molitev k Presveti Trojici in izginil.

Prevzeti od nadnaravne moči, ki nas je obdajala, smo posnemali angela v vsem, torej smo klečali kakor on in ponavljali molitve, ki jih je molil on. Moč Božje navzočnosti je bila tako silna, da nas je prevzela in skoraj popolnoma oslabila. Zdelo se je, da nam je za dalj časa omrtvila celo telesne čute. Še naprej smo ostali sklonjeni in smo ponavljali vedno iste besede. Ko smo vstali, smo videli, da je noč in da je čas, da gremo domov.

V dneh po tem prikazanju smo hkrati opravljali svoja dela, kakor da bi nas nosilo in usmerjalo isto nadnaravno bitje. Mir in sreča, ki smo ju občutili, sta bila zelo velika, vendar le v naši notranjosti, in sta naše duše popolnoma naravnavala k Bogu. Tudi telesna izčrpanost je bila zelo velika.” 

Kratka življenjska pot svete Bernardke v Marijini šoli

Bernardkino duhovno življenje se je zagotovo začelo po "izredni poti", vendar se je po koncu prikazovanj in tudi v redovništvu odvijalo po "redni poti."
V svoj dnevnik je zapisala: "Ni pomembno narediti veliko, ampak narediti dobro."Vsa njena dejanja to potrjujejo. V času njenega življenja, trideset let pred sveto Terezijo Deteta Jezusa, ta model prakticiranja ljubezni v vseh najbolj vsakdanjih dejanjih (čeprav se načelno vedno priporoča v krščanskem življenju) ni bil najbolj priznan. Zato je ta Bernardkina drža pogosto zmedla tiste, ki so jo srečevali, in celo njene predstojnike.

Ena izmed tistih, ki jo je motila Bernardkina nekoliko neotesana preprostost in odsotnost mističnosti, ni mogla verjeti, da jo je Mati Božja izbrala, in je zahtevala od nje dokaz. Bernardka je kot odgovor dvignila enega izmed povojev, ki je razodel krvavečo rano na njenem kolenu, in vprašala: "Ali je lahko tole?" Njena sogovornica je bila pretresena.
Leto 1879, zadnje leto njenega zemeljskega življenja, je bilo zelo hudo. Telesnemu trpljenju so se pridružile še duhovne muke zaradi noči vere. Tako kot bo doživljala nekaj let pozneje karmeličanka iz Lisieuxa, je tudi Bernardka doživljala muke notranjih dvomov. Iz te preizkušnje čiste ljubezni je zmagovalno izšla z vso močjo volje, naravnane k slepi veri, tako da se je skrila v Marijino naročje in privila ob Jezusovo Srce, proseč za milost, da bi ostala zvesta.

Geneviève Esquier

Marija je razprostrla svojo tančico kot znamenje zaščite

V Marijinem svetišču Blacherne v Carigradu hranijo »Maphonon«, sveto tančico Bogorodice. V Bizancu se nahaja po zaslugi pobožne zapuščine dveh plemičev, ki sta jo prinesla iz Jeruzalema v času Leona I. (457-474). Veljala je za zaščito viteza mesta.

Neke noči je bil med molitvijo v tem svetišču Andrej (sveti Andrej, Kristusov nevednež, slovanski suženj in asket) dvignjen v ekstazo (zamaknjenje). Jasno je videl čudovito Gospo, ki je hodila, odeta v čudovita ženska oblačila, s kraljevskim korakom, in v spremstvu množice dvorjanov. Podpirala sta jo s svojimi rokami na njeni desni prerok Janez Krstnik, na levi Sin groma, Janez Evangelist. Spremljala jo je številna procesija svetnikov, oblečenih v belo. Ko je sprevod prispel do ambona, je Andrej rekel svojemu učencu Epifaniju: »Ali vidiš Učiteljico in Gospo vsega stvarstva?« »Vidim jo, moj duhovni oče!« In pred njunimi očmi je Gospa, ki se je počasi spustila na kolena, molila, medtem ko so po njenem svetem in brezmadežnem licu tekle solze. Ko je zaključila molitev, se je napotila proti ljudem in zopet začela moliti za vse, ki so bili v svetišču in okrog njega. Na koncu je snela bleščečo tančico in jo, držeč v svojih svetih in brezmadežnih rokah, razprostrla nad ljudi. Kar nekaj časa sta oba vidca zrla bleščečo tančico, razprostrto nad množico, iz katere se je širila Božja slava daleč naokrog.

Un minuto con Maria

Janez Marija Vianney, apostol zaupanja v Marijo

Opat Jacques Pagnoux je v uvodniku v svojo knjigo z naslovom Apostol zaupanja v Marijo, leta 1959, ob stoletnem jubileju smrti svetega župnika, zapisal:

“Med posnemanja vrednimi značilnostmi čudovite svetosti Janeza Marija Vianneya izstopa ena, ki se mi zdi vredna posebne pozornosti: njegova marijanska pobožnost. (…) Zapustil nam je vzgled svojega življenja kot duhovnik in župnik, poln posutega z marijanskimi znamenji, v katerem se nad dušo tega svetnika potrjuje in ga razsvetljuje materinska dejavnost Marije, ter popolna posvetitev sebe in svojega dela. Ali je pretirano videti to posvetitev kot ključ njegove osebne svetosti in apostolske rodovitnosti?”

V potrditev te trditve je mons. Suenens, takratni pomožni škof v Malinesu, ob priporočilu te knjige, pohvalil avtorja z temi besedami:

”V svoji lepi knjigi ste izpostavili manj poznan vidik tega neprekosljivega ribiča ljudi, ki je bil Arški župnik: njegovo živeto povezanost z Marijo. (…) Arški župnik je živel, in ne pretiravamo, v takšnem marijanskem premišljevanju, ki odpre dušo za navdihe Duha. Sledil je kraljevski poti, tisti, ki vodi na mah, v kratkem času, k cilju. Tako da vzbrsti Kristusovo življenje v dušah… In z navdušenjem gre k Mariji in Sinu, gre s pomočjo Matere do Sina.”

Zavetnica Brazilije, Naša Gospa iz Aparecide v Stični 2. marca ob 16. uri

Med Slovenijo in Brazilijo že vrsto let poteka dobro sodelovanje. Pa ne zgolj na gospodarskem in kulturnem, temveč tudi na duhovnem področju.
Zaradi te povezanosti se je na željo brazilskega veleposlanika v Sloveniji, nadškof iz Aparecide kardinal Raymondo Assis odločil, da podari slovenskim vernikom kopijo zavetnice Brazilije, Naše Gospe iz Aparecide.
Milostno podobo naše Gospe iz Aparecide nam bo kardinal Raymondo Assis izročil v Stiški baziliki v nedeljo, 2. marca ob 16. uri. Zato ste lepo vabljeni, da ta dan poromate v Stično.

Hvala!
p. Maksimilijan File, župnik v Stični

Šopek Materi Mariji

Preizkušena metoda, kako pripeljati ljudi k veri

Kot marjanski duhovnik sem trdno prepričan, da obstaja preizkušena metoda, ki nas jo je naučil Bog sam, kako pripeljati ljudi k veri v Jezusa Kristusa, k ljubezni do resnic, ki jih je On učil, in k ljubezni do Cerkve, ki jo je On ustanovil. Tej metodi je ime Marija. (…)

Tako kot mnogi ljudje našega časa in vseh časov sem se naučil spoznavati in ljubiti Jezusa po Mariji. Sem duhovnik 21. stoletja, ker me je Bog postavil pod Marijin plašč. Tu najdem svojo moč, svoj cilj, svoje življenje, veselje in upanje. Bog pa postavlja še mnoge druge pod ta plašč materinske ljubezni.

Jezus vzbuja nov rod katoličanov. Vprašajte kogarkoli, ki se je pred kratkim spreobrnil ali vrnil k veri, in videli boste, da je pri tem opravila zelo pomembno vlogo Devica Marija. Saj ne more biti drugače! Ona je Mati Božjih otrok, srce skrivnosti odrešenja in središčno jedro krščanskih skrivnosti.

P. Donald H. Calloway MIC