Nekateri so pričakovali, da bo po opravljenih deveterih prvih petkih vse trpljenje nenadoma prenehalo, a to se ni zgodilo. Po končanih devetih prvih petkih je škof v obsežnem pismu vernikom ponovno spregovoril o prvih petkih, kar kaže, kako so mu bili pri srcu. Nadpastir vernike pohvali: »Vneto in z mnogimi žrtvami ste se te pobožnosti udeleževali.« Hkrati zavrne napačne predstave: »Morda nekateri niso zadovoljni s sadovi naše skupne pobožnosti prvih petkov. Pričakovali so več, kakor pa vidijo. Upali so, da bo Jezus čudežno napravil konec vsem stiskam in vojni ter da bo z devetim prvim petkom zasijal toliko zaželeni mir. Zdaj pa, ko se to ni zgodilo, so kar nekako razočarani. Dragi verniki, kdor je gojil v svojem srcu take nade, ni imel razsvetljene vere. Kajti kdor je iz globoke in prav razsvetljene vere opravljal pobožnost prvih petkov, je sicer pričakoval gotovo pomoč od Jezusovega presvetega Srca, a ne takšne, kakršno si je sam želel, marveč takšno, kakršno spozna vsevedni Jezus za pravo, dobro in nam zveličavno pomoč. In taka pomoč je ali rešitev iz najhujših nadlog, ki nas težijo, ali pa milost, da moremo vse nadloge tako prenesti, da so nam v zveličanje. Vsi, ki presveto Srce Jezusovo časte in mu s spokornim duhom zadoščujejo za grehe in žalitve vseh ljudi, s to pobožnostjo rastejo v vedno večjo in vedno gorečnejšo Božjo ljubezen. 'Tistim pa, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu,' pravi sv. Pavel (Rim 8,28), tudi nadloge in stiske.«
Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference
Viri objav
Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija
ponedeljek, 6. januar 2014
nedelja, 5. januar 2014
ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC Prof. dr. Anton Strle (1915-2003) in njegova marijanska usmeritev
Sestre
uršulinke vedo povedati, kako navdušeno je prof. Strle v njihovi cerkvi v
Ljubljani prepeval pred Najsvetejšim litanije Matere božje. Sam se spominjam,
da sem ga približno deset let pred smrtjo peljal z avtomobilom domov, pa mi je
med potjo predlagal, da bi molila litanije Matere božje. »Jih ne znam na pamet
in tudi nobenega besedila nimam pri roki,« sem mu odgovoril. »Jaz pa jih znam,«
mi je odgovoril in začel moliti naprej. Prof. Strle je bil marijansko usmerjen.
To si hitro začutil ob stiku pri njem. Pa si vsaj na kratko, kar po kronološkem
redu, to poglejmo.
Globoko
doživetje Boga pri desetih letih je gotovo spremljal tudi prisrčen odnos do
nebeške Matere, a neposrednih poročil o tem nimamo (vsaj kolikor mi je trenutno
znano). Zelo zgovorne so Strletove besede v pismu 9. 9. 1980. V njem pove, da
mu je za zgodnjo očetovo smrtjo (ko še ni hodil v šolo) v gimnaziji umrla mati
(to je bilo 8. 1. 1932, ko je bil v četrti gimnaziji). Tedaj si je »izbral
drugo Mater. Ta me je varovala tudi v najstrašnejših položajih naravnost
čudovito.« Po smrti svoje telesne matere si je izbral Marijo za svojo duhovno
mater.
Kot
novomašnik (posvečen je bil 29. 6. 1941) si je izbral geslo Povsod Boga.
Kartuzijanu p. Nikolaju Bregantu, s katerim je sodeloval pri izdaji cele vrste
knjig, je v pismu 19. 6. 1981 povedal: »Zdaj mi postaja jasno, da ni bilo brez
pomena zame, ko me je Gospod v svoji previdnosti nagnil, da sem si za novomašno
podobico vzel geslo: 'Povsod Boga!'. Zraven sem imel v mislih še 'Ljubljena
Mati, mi hočemo povsod Boga!'« Tu vidimo, da ima Strletova osredotočenost na
Boga izrazito marijanski naglas.
V
Strletovem dnevniku imamo pomenljiv zapis glede njegove marijanske
naravnanosti. 5. IX. 1943 je zapisal: »Rekolekcija: premišljeval sem o popolni
pobožnosti do Marije v smislu Grignionovega nauka. Vsega se moram darovati po
Mariji Jezusu. Z ničemer ne smem svobodno razpolagati. Svoje volje ne smem
preklicati. … Bog, Marija in Jezus Kristus naj bo vsa navezanost. – Vse v črti
Marija – Jezus – Bog.« V dnevniku, ki ga je pisal kot bogoslovec in mlad
duhovnik (od leta 1937 do 1945), vedno znova vidimo, kako je svoja premagovanja
povezoval s priprošnjo k Mariji.
Tudi
svoj študij je izročil Mariji. 18. XII. 1943 je zapisal v dnevnik: »Danes sem
delal rigoroz iz splošne teologije. Položil sem ga Mariji v roke. Saj je to
sobota, Mariji posvečen dan. Pred Marijo Pomagaj v stolnici sem sklenil, da naj
bo to Marijin doktorat, ako se mi bo posrečil. Marijini in Njenega Sina časti
naj bo posvečen.« Vse svoje znanstveno delo je posvetil Mariji in se je tega
tudi držal.
Po
vrnitvi iz petletnega zapora (1947-1952) je škof Vovk Strleta poslal v Planino
pri Rakeku. Izrazito se je začel poleg dušnopastirskega dela posvečati študiju
ravno v povezavi z Marijinim letom 1954. Šmarnice za to leto je deloma napisal
on (v večjem delu pa kanonik Šimenc). To leto se je praznovala stota obletnica
razglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju in prof. Strle se
je posvetil intenzivnemu študiju mariologa Schönlebna, ki je to versko resnico krepko branil že dolgo pred njeno
razglasitvijo.
Ko je
prof. Strle na začetku leta 1959 odhajal iz župnije Planina v Ljubljano, je v
župnijsko kroniko zapisal: »Pri delu mi je bilo geslo: Marija in presv.
evharistija; napravil pa sem v smislu tega gesla komaj polovico tega, kar mi je
v srcu tlelo že prvi dan, ko sem zvedel: v Planino greš.« Žal je čudoviti zapis
v kroniki nekdo deloma prelepil s sliko, a je malo naprej le mogoče prebrati v
latinščini zapisane besede Hvala Bogu in Mariji (laus Deo et Mariae). S temi
besedami se je prof. Strle poslovil od župnije Planina pri Rakeku.
Iz
pisma Luka Cirimotića, z dne 22. 12. 1962, zvemo, da je bil Strle v znani božji
poti Letnica. Luka Cirimotić v omenjenem pismu piše, da je škof ordinarij (dr.
Smiljan Čekada) ustanovil odbor za posvetitev škofije Marijinemu brezmadežnemu
Srcu. A zaradi škofove navzočnosti na koncilu ni dosti narejeno. Strleta prosi,
da bi podal dogmatične temelje za posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu.
Strle je odgovoril 27. 12. 1962. Z veseljem se spominja srečanja v Letnici,
srečanja z bogoslovci in s škofom. Glede Cirimotićeve želje o dogmatičnem
temelju za posvetitev pa, da bo prav kmalu, vsaj poleti, začel pisati skripta
za mariologijo. Obljublja, da bo tudi posvetitvi Mariji posvetil posebno
poglavje. Pove, da je o tem delno že predaval, bogoslovcu Kastelicu pa je dal
razpravo znanega škofa Ancela, ki posebej govori o aktualnosti Grignionove
pobožnosti za duhovnika in tudi o dogmatičnih temeljih nekoliko. V istem pismu
Strle svetuje Luku Cirimotiću, da v škofiji vpeljejo Unionem apostolicam, ki
ima za geslo 'Omnia pro Sacratissimo Corde Jesu per immaculatam Mariam' in ima
zelo koristno shedulo, ki je Strleta npr. naučila zgodnjega vstajanja. »Moj
ideal je bil že od prvih semeniških let: izčrpati se v službi Bogu po Marijinem
posredovanju.« V tem pismu Strle zatrjuje, da če bodo duhovniki vsak dan pol
ure meditirali in zmolili del rožnega venca, bo s tem pridobljeno vse drugo.
Kot
profesor na Teološki fakulteti je predaval mariologijo in napisal v ta namen
obsežna skripta. Vedno znova je v duhu sv. Ludovika Grigniona branil vlogo in
pomen božje Matere v življenju vsakega kristjana. Prav po njegovi zaslugi so
kartuzijani leta 1980 izdali celoten prevod Grignionove knjige Popolna podaritev samega sebe po Mariji.
Globoko je bil prepričan, da je naša vera konkretna in življenjska le, če se
oklepamo Device Marije.
p.
Andrej Pirš
sobota, 4. januar 2014
Škof Rožman, apostol prvih petkov in sobot (8)
Nadaljevanje
prakse prvih petkov
V
Ljubljanskem škofijskem listu se škof septembra 1942 po končanih devetih prvih
petkih zopet oglasi. Ugotavlja, da se je s prvim petkom v septembru »končal
prvi turnus vsenarodne zadostilne pobožnosti v čast presv. Srcu Jezusovemu«.
Veseli se, da »dosedanja poročila dokazujejo, da je res ves narod sprejel
pobudo za to zadostilno pobožnost z velikim razumevanjem in vneto gorečnostjo«.
Škof
želi, da se ta pobožnost nadaljuje: »Pobožnost
prvih petkov naj postane naša ljudska pobožnost. Jezusova ljubezen do nas
je nespremenjena, zato smo mu hvaležno ljubezen še nadalje dolžni. Grehi in
žalitve Boga med našim ljudstvom, žal, še niso prenehale, zato smo žaljenemu
Božjemu Srcu dolžni še naprej zadoščevati. Prvi petki v mesecu naj ostanejo
slovenskim vernikom za vso prihodnost dnevi
zadoščevanja iz ljubezni: spomin na težke dni, vir tolažbe in moči za
prihodnje preizkušnje in ob svojem času najiskrenejša zahvala presvetemu Srcu
za rešitev.
Dušni
pastirji naj vernike povabijo, da to pobožnost devetih prvih petkov
nadaljujejo: tisti, ki je še niso začeli, naj jo začno zdaj, kdor le more, naj
začne novo vrsto devetih petkov, kolikor mogoče mnogi naj dajejo z vrednim,
pobožnim in ponižnim prejemanjem svetega obhajila Jezusu zadoščenje za žalitve
vseh ljudi, posebno pa našega naroda.«
V
oktobru 1942 škof spodbudi vernike k nadaljevanju: »Pobožnosti prvih petkov v
zadoščenje presvetemu Srcu Jezusovemu ne
bomo nehali opravljati. Nadaljujmo jo, kakor nadaljuje Jezus s svojo
potrpežljivo ljubeznijo do nas in kakor – Bogu bodi potoženo – nadaljujejo tudi
grešniki žaliti Boga in izzivati njegove pravične kazni. Prav zaradi tega tudi
mi ne smemo nehati izkazovati Jezusu resnično ljubezen in mu dajati zadoščenje
za grehe, ki se gode zlasti med našim narodom. Zgodovina je priča, da morda še
nikdar doslej člani našega naroda niso v tolikem številu tako vnebovpijoče
grešili in Boga žalili, kakor prav v teh mesecih, ki smo jih z grozo preživeli
in jih še preživljamo.«
Kolarič
je k tem škofovim besedam zapisal: »Škof je v te kratke, z veliko bolečino
zapisane besede, strnil vse strašne zločine komunistov, ki so tiste mesece leta
1942 pobili na tisoče nedolžnih Slovencev, mnogo izmed njih šele po zverinskem
mučenju. Tako imenovano 'osvobojeno ozemlje' je bilo spremenjeno v klavnico.
Padali so možje in žene, fantje in dekleta, padali so tudi otroci, iztrebljene
so bile cele družine, padali so duhovniki. Od junija do konca septembra je bilo
umorjenih 12 duhovnikov ljubljanske škofije.
Škof
spodbuja: »Oživiti je treba v srcih ljudi vero v Boga in Božje pravice, oživiti
pravičnost in ljubezen, potem pa pravično preurediti gospodarske razmere, za
kar je pokojni veliki papež Pij XI. v svoji socialni okrožnici 'Quadragesimo
anno' začrtal pot.«
petek, 3. januar 2014
Duhovne vaje za odrasle od 17. do 22. 02. 2014 in od 14. do 19. 07. 2014
V
tišini se pogovarjamo z Bogom in hkrati s postom spoznavamo sebe in svoje meje.
Skušali se bomo držati starega meniškega vodila, ki predpisuje skromno
vsakodnevno uživanje hrane v popoldanskih urah. Premišljevanja po temah: 1.
Post zdravilo zame; 2. Post, boj zoper slabosti; 3. Post, moja molitev k Bogu;
4. Post, moja osvoboditev in razsvetljenje; 5. Post v moji prihodnosti.
Prijavite se lahko do zadnjega tedna pred začetkom na samostanski tel.: 01/7877 100 ali
voditelju p. Krištofu: 031/314 044 ter na Email - opatija@amis.net
četrtek, 2. januar 2014
Srečanja Bernardove družine v letu 2014
Mesečna srečanja Bernardove družine bodo v Opatovi kapeli
stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 12. januarja, 9.
februarja, 9. marca, 13. aprila, 11. maja, 8. junija, 20. Avgusta (ob 19.00),
14. septembra, 12. oktobra, 9. novembra in 14. decembra.
sreda, 1. januar 2014
Duhovne prireditve v Stični v letu JANUAR 2014
3. ob 20.00 vigilije za mlade
3. – 5. P. Maksimilijan, birmanci
11. – 12. Skupnost Emanuel
12. ob 14.30 Bernardova družina
17. – 19. P. Andrej Benda, zakonci z otroki
19. – ob 14.30 molitev za duše v vicah
23. – 26. P. Vital Vider, zakonci z otroki
31. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca
ponedeljek, 30. december 2013
Pričakajmo novo leto z molitvijo in mašno daritvijo
Vsi
lepo vabljeni v stiški samostan, kjer bomo z molitvijo, pesmijo in mašno
daritvijo pričakali novo leto. Zberemo se v torek, 31. decembra, ob 20.00. v
Opatovi kapeli. Tudi za spovedovanje bo poskrbljeno. Po polnočnici bo v
obednici pod kapelo mala pogostitev, h kateri lahko prinesete kakšne
priboljške, da jih podelimo med seboj.
Naročite se na:
Objave (Atom)