Sadovi molitve rožnega venca

Neka mati in sin sta prosila Frančiška, naj bi pri Devici Mariji izprosil zdravje za očeta in milost za sina, da mu ne bi bilo treba iti k vojakom. Frančišek ju je povabil, da so skupaj kleče molili rožni venec. Pridružili so se jim še drugi ljudje. Po poti do Irijske globeli so skupaj molili drugi del rožnega venca, v Irijski globeli pa še tretjega. Kmalu sta se vrnila v Irijsko globel mati in sin skupaj z zdravim očetom.
Lucija pripoveduje, da je k Jacinti prišel neki mož, ki je jokal kakor otrok. Dobil je poziv, da mora na vojsko, doma pa je imel bolno ženo v postelji in tri majhne otroke. Prosil je za ozdravljenje žene ali za preklic poziva. Jacinta ga je povabila, naj z njo moli rožni venec. Potem mu je rekla:
“Ne jokajte! Marija je tako dobra! Zanesljivo vam bo dala milost, za katero prosite.”
Ni pozabila na moža. Na koncu rožnega venca je zanj vselej zmolila zdravamarijo. Čez nekaj mesecev je prišel s svojo ženo in tremi otročiči, da se zahvali Mariji za obe prejeti milosti. Zaradi vročine, ki jo je dobil pred odhodom, je bil oproščen vojaške službe, njegovo ženo pa je Marija čudežno ozdravila.
Frančišek in Jacinta sta imela velikokrat v rokah rožni venec zlasti v svoji zadnji bolezni. Njuna mati je povedala, da sta zmolila tudi po sedem do osem rožnih vencev na dan.

Fatimska pobožnost 2013 - v nedeljo 13. oktobra.

Fatimska pobožnost bo v stiški baziliki z začetkom ob 19.30 z molitvijo rožnega venca, nato ob 20.00 mašna daritev, procesija s kipom fatimske Matere Božje, ki jo bomo spremljali z lučkami in petjem Marijinih litanij ter fatimske pesmi. Na koncu bo pred Najsvetejšim obnovitev posvetitve Najsvetejšima Srcema in blagoslov z Najsvetejšim. Srečanje je:  v nedeljo 13. oktobra.

»Sem Gospa rožnega venca«

Molitev rožnega venca je zelo poudarjena pri prvosobotni pobožnosti. Ne molimo samo enega dela rožnega venca, ampak o eni ali več skrivnostih tudi petnajst minut premišljujemo. Tako rožnemu vencu posvetimo več kot pol ure.
Molitev rožnega venca so v zadnjih stoletjih zelo priporočali papeži, a tudi Marija v več od Cerkve priznanih prikazovanjih, zlasti v Lurdu in Fatimi. Ta dragocena molitev je pri fatimskih prikazovanjih zelo v ospredju. Marija je med njimi vedno imela v rokah rožni venec. Zmeraj je pastirčkom naročala, naj rožni venec molijo vsak dan. Tega so se držali, čeprav domači družini nista imeli navade, da bi ga redno skupaj molili. Pastirčki so ga molili tudi pred začetkom prikazovanj.
Ko sta Lucija in Jacinta po prvem Marijinem prikazanju Frančišku povedali, da bo prišel v nebesa, a da bo prej po Marijini želji moral zmoliti še veliko rožnih vencev, je zelo zadovoljen vzkliknil: “O moja draga Gospa! Zmolil bom rožnih vencev, kolikor boš hotela!” Pogosto se je oddaljil od Lucije in Jacinte ter sam zase premišljeval ali molil rožni venec. Če mu je Lucija prigovarjala, naj se pride igrat, saj bo pozneje molil skupaj z njima, je odgovoril:
“Tudi pozneje bom molil. Ali se ne spomniš, da je rekla naša Gospa, da moram zmoliti veliko rožnih vencev?”
Pri zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, je Marija razodela, da je “Gospa rožnega venca”. Pastirčkom je naročila:
»Še naprej vsak dan molite rožni venec!« 
Tako je rožni venec postal njihova vseživljenjska molitev.

Srečanja Bernardove družine 2013

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 13. oktobra, 10. novembra in 8. decembra

pred Najsvetejšim

Kadar molimo rožni venec v prisotnosti Najsvetejšega zakramenta, takrat ljubimo Jezusa z Marijinim Srcem. Kadar molimo rožni venec pred Najsvetejšim, takrat darujemo Jezusu popolno češčenje Matere Božje.
Jezus sprejme našo uro češčenja, kot če bi jo molila Marija sama. Nista pomembni slabotnost naše vere in uboštvo naše ljubezni, Marija nas sprejme v svoje Srce in Jezus sprejme našo molitev kot molitev, ki prihaja z Srca njegove Matere. Marijino Brezmadežno Srce nadomesti pomanjkljivosti naše ljubezni.
Mati Terezija iz Kalkute

Šopek Materi Mariji

Papeži in rožni venec

Blaženi Janez Pavel II., ki je uvedel svetli del rožnega venca, ga je vsak dan molil v vatikanskih vrtovih. Rožni venec so stalno molili vsi papeži.
Po dobi svetega Dominika (+1221) so številni papeži izdali dekrete, pisma in vsakovrstne spodbude za pospeševanje in poglabljanje ter naštevanje sadov molitve rožnega venca. Oglejmo si nekatere starejše:
- »Krščanski narodi prejemajo vsak dan po molitvi rožnega venca velikanske koristi« (Urban VI., + 1264).
- Zaupanje, ki ga je imel v rožni venec Bonifacij VII. (+1303), je bilo tako veliko, da je naročil, naj ga pokopljejo v oblačilih, ki so bila okrašena s skrivnostmi rožnega venca. To njegovo sinovsko zaupanje v sredniško vlogo Matere Marije je bilo tako izredno, da so po 300 letih našli njegovo telo nestrohnjeno.
- Klemen VIII. (+1394) je avtor vsaj devetnajstih dokumentov o rožnem vencu. Ob njegovi izvolitvi za papeža, ko je moral svoje kardinalsko oblačilo zamenjati s papeškim, so ga videli, kako je po žepih iskal svoj rožni venec.
- »Z rožnim vencem je sveti Dominik pomiril Božjo jezo nad Francijo« (Pavel II., + 1471).
- »Rožni venec nam je bil podarjen predvsem kot zaščita in varstvo v hudih nevarnostih, ki grozijo svetu« (Leon X., +1521).
- »Z molitvijo rožnega venca odženemo hudiča« (Hadrijan VI., +1523).
Un minuto con Maria

Prof. dr. Anton Strle kot častilec Jezusovega in Marijinega Srca (1)

V letih 1961 do 1964 je prof. Strle redno ob sobotah in nedeljah prihajal kor teološki profesor pomagat v župnijo Preska, ker je bil župnik Mirko Bartol bolan (odrezali so mu nogo nad kolenom). Prof. Strle je pisal tudi oznanila in iz njih vidimo, kako zelo je pospeševal češčenje Srca Jezusovega in Marijinega brezmadežnega Srca, oboje v povezavi s prvimi petki, prvimi sobotami in prvimi nedeljami v mesecu.

a) Prvi petki
Poglejmo si najprej nekatere njegove zapise glede prvih petkov. 25. 2. 1962 je zapisal: »Zvečer v četrtek ob 5h sv. maša, pred njo in po njej spovedovanje pred prvim petkom. Petek je prvi v mesecu, ob 6h sv. maša (po možnosti z ljudskim petjem), po njej litanije presvetega Srca Jezusovega s posvetilno molitvijo in blagoslovom. Pred sv. mašo od 5h dalje in po njej spovedovanje.« Temu podobna so oznanila pred vsakim prvim petkom.
Zlasti v letu 1962 so vabila še bolj izrazita. Tako je 29. 7. 1962 vabil k prvim petkom tudi mlajše, tj. mlade in otroke: »V petek je prvi v mesecu, spovedujem uro pred sv. mašo in tudi med njo: pri sv. maši ljudsko petje. Tudi mlajši ste vabljeni, da opravljate pobožnost prvih petkov z zadostilnim sv. obhajilom v čast Srcu Jezusovemu.« Podobno povabilo zasledimo tudi 2. 9. 1962 z navajanjem razlogov: »V četrtek popoldne spoved pred 1. petkom: ob ½ 4 za šolsko mladino, proti večeru in v mraku za odrasle. Petek je prvi v mesecu. Zjutraj spoved od 5h dalje in tudi med sv. mašo, ki bo ob 6h z ljudskim petjem. Po sv. maši pred izpostavljenim Najsvetejšim litanije Srca Jezusovega z blagoslovom. Tudi mlajši in šolska mladina ste toplo vabljeni, da opravljate pobožnost prvih petkov z zadostilnim obhajilom v čast Srcu Jezusovemu. Tistim, ki 9 prvih petkov v mesecu zaporedoma pobožno prejmejo zadostilno sveto obhajilo v čast Srcu Jezusovemu, je Gospod sam po Marjeti Alacoque posebej obljubil srečno smrt v milosti Božji. In kaj si moremo želeti bolj važnega kakor to, kar je odločilno za vso našo večnost? Seveda zlasti otroci ne bodo opravljali prvih petkov, če ne boste za to poskrbeli starši, ki se pač ne smete bati, da bi otrok zbolel, če bo enkrat na mesec malo bolj zgodaj vstal in nekaj žrtvoval za svoj največji blagor.« Zelo podobno je oznanilo za naslednji mesec, ki ga je zapisal 30. 9. 1962: »V četrtek popoldne spoved pred prvim petkom; ob ½ 4 za šolsko mladino, proti večeru za odrasle iz bližine cerkve. Za ostale spoved zjutraj od 5h dalje in tudi med sv. mašo, ki bo ob 6h zjutraj z ljudskim petjem. Po sv. maši pred izpostavljenim R. T. litanije Srca Jezusovega z blagoslovom. Tistim, ki 9 prvih petkov zaporedoma pobožno prejmejo zadostilno sv. obhajilo v čast Srcu Jezusovemu, je posebej obljubljena srečna smrt v milosti Božji. Če količkaj morete, opravljajte prve petke, ki prinašajo toliko blagoslova in milosti. Poskrbite, starši, tudi za otroke, da bodo čim več opravljali prve petke.«
Opravljanje prvih petkov je bilo povezano z določeno žrtvijo. Tako je 2. 12. 1962 zapisal: »Petek je prvi v mesecu, zjutraj bo spovedovanje od 5h dalje, ob 6h tiha sv. maša … Ne pozabite na posebno obljubo presv. Srca Jezusovega tistim, ki pobožno opravljajo prve petke. Ne ustrašite se nekaj žrtve za najvišje dobrine.«
K vztrajnosti je spodbujal tiste, ki so redno opravljali prve petke in vedno znova vabil nove. Tako beremo 30. 12. 1962: »Petek je prvi v mesecu. Ne pozabite na zadostilno pobožnost v čast presvetemu Srcu Jezusovemu, zlasti na zadostilno sv. obhajilo. Vztrajajte v pobožnem opravljanju prvih petkov oziroma začnite jih opravljati. »Blagor njim, ki umrjejo v Gospodu!« In pravim častilcem Srca Jezusovega je takšna smrt še posebej obljubljena.« 27. 1. 1963 pa je zapisal: »Ne utrudite se v opravljanju prvih petkov; dosedanjim se pridružite novi, zlasti mlajši … Častilcem Srca Jezusovega Gospod sam obljublja : »Dal jim bom vse milosti, katere potrebujejo v svojem stanu.« In kdo izmed nas ne potrebuje veliko milosti za izvrševanje stanovskih obveznosti, tako važnih za našo zemeljsko, zlasti pa za večno srečo.«
Prof. Strle je očitno prišel v Presko vsak mesec že v četrtek pred prvim petkom, da je bil na razpolago za spoved in je bil v župniji tudi na prvi petek. Prvi petki so bili izrazito povezani z zakramentom spovedi. Da bi bilo bolj slovesno, je bilo po možnosti na ta dan pri maši ljudsko petje. Po maši so bile litanije Srca Jezusovega in obnovitev posvetitve Srcu Jezusovemu. Praktično je bila to neke vrste mesečna duhovna obnova na ravni župnije. Leta 1962 so bile maše po župnijah redno zjutraj, le izjemoma zvečer. Iz oznanil župnije Preska pa vidimo, da so bile prav zaradi prvih petkov maše občasno zvečer. Vse zato, da bi čim več ljudi moglo biti navzočih pri spovedi in pri maši za prvi petek.
dr. Andrej Pirš