Duhovne prireditve v Stični v letu 2013 - AVGUST

1.-4. nadškof Turnšek, zakonci z otroki

4. – 11. p. Tomaž Podobnik, duhovne vaje v tišini

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi

15. – 18. p. Andrej Benda, zakonci z otroki

18. molitvena skupina za duše v vicah

30. ob 20h češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

Pričevanje Glorie Polo v Logu pri Vipavi

Zadela jo je strela, bila je že mrtva pa se je vrnila v življenje. Njeno pretresljivo pričevanje v Logu pri Vipavi

V pisni obliki pa na
http://www.kapitelj.com/Zadela_me_je_strela.pdf

Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu in Aritours vabita 

na srečanje s papežem Frančiškom in Fatimsko Marijo Romarico!

RIM in VATIKAN

Na dan obletnice zadnjega Marijinega prikazanja v Fatimi in na dan sončnega čudeža, se bo v kviru
LETA VERE, obhajal Marijin dan ob navzočnosti vseh Združenj z marjansko duhovnostjo.
Za to priložnost bo pripotoval iz Fatime v Rim originalen Marijin kip. Vsi posvečeni Jezusovemu in Marijinemu Srcu prisrčno vabljeni, da v molitveni povezanosti s svetim očetom in Materjo Marijo izprosimo nove in številne milosti za poglobitev vere, ki jih nujno potrebujemo.

v od 11. do 13. oktobra 2013            duhovno vodstvo: msgr. dr. Alojz Snoj

1. dan: petek, 11. oktober Slovenija – Rim Odhod avtobusa zgodaj zjutraj iz dogovorjenih krajev. Vožnja mimo Benetk proti jugu Italije, po slikoviti Toskani in Umbriji v italijansko prestolnico RIM. Po prihodu v večno mesto si ogledamo baziliko sv. Pavla izven obzidja, eno izmed štirih patriarhalnih bazilik v Rimu, v kateri so v medaljonih prikazani portreti vseh dosedanjih papežev. Maša. Vožnja do hotela, večerja in nočitev.
2. dan: sobota, 12. oktober Rim – Vatikan Dan bo namenjen dogajanju v okviru dogodka z naslovom: BLAGOR TI, KER SI VEROVALA! Dopoldan je najprej predvideno romanje na grob svetega Petra in nato češčenje Najsvetejšega ter obhajanje zakramenta sprave v cerkvah, ki so v neposredni bližini svetega Petra. Nekaj prostega časa za kosilo, nato pa se sprehodimo do bazilike Marije Snežne, kjer hranijo ostanke originalnih jaslic, njen strop pa krasi prvo zlato, ki so ga Evropejci pripeljali iz Novega sveta. Popoldan se udeležimo sprejema Fatimske Marije Romarice na trgu svetega Petra, ob navzočnosti papeža Frančiška. Vrnitev v hotel, večerja in nočitev. Marijin kip bo prepeljan v svetišče »Divin Amore«, kjer bo molitev rožnega venca ter celonočno češčenje, ki se ga po dogovoru tudi udeležimo.
3. dan: nedelja, 13. oktober Vatikan – Slovenija 

Zjutraj vožnja v VATIKAN, kjer bo sveto mašo daroval papež Frančišek. Zgodaj popoldan slovo od Rima in vožnja nazaj proti Sloveniji. Mimo Firenc, Bologne in Benetk se domov vrnemo v poznih nočnih urah.

CENA: 199 EUR        sklic: 13184
Cena je izračunana julija 2013 za 45 potnikov.

V ceno je vključeno: avtobusni prevoz po programu, cestnine, parkirnine in takse, 2 polpenziona v hotelu 3* (dvoposteljne sobe, TWC), vsi zunanji ogledi po programu, duhovno in strokovno vodstvo, organizacija in izvedba romanja, nezgodno zavarovanje in DDV.
Možna doplačila: enoposteljna soba 50 EUR.
Odstopnina: 10 EUR  (v primeru dokumentirane višje sile).
Način plačila: 100 EUR ob prijavi, možnost odplačevanja na obroke brez obresti.
Splošni pogoji so sestavni del programa in so objavljeni na spletni strani www.aritours.si

Vašo prijavo potrdite s plačilom akontacije in podpisano vrnjeno pogodbo.

Plačilo izvedete na naš račun: Aritours d.o.o., Slomškov trg 7, 2000 Maribor
Številka transakcijskega računa: 2410 0900 4193 662, sklic: 13184

Rok za prijave do zasedbe prostih mest oz. najkasneje do 1. septembra.

Molitev in delo s cistercijani

 Cistercijani vabimo v Stično može in fante od 18. leta dalje na molitev in delo s cistercijani, ki bo od nedelje, 4. avgusta ob 18. uri, do sobote, 10. avgusta po kosilu. Bivanje je brezplačno, saj ga boste odplačali s svojim delom. Javite se na samostanski tel.: 01/78 77 100 ali voditelju p. Krištofu: 031/314 044; E-pošta kristof.cufer@rkc.si.

Jezus je v hostiji skrit

Tudi do Jezusa pod podobo kruha je Jacinta že zgodaj občutila posebno ljubezen. Dogodek iz ranega Jacintinega otroštva nam lahko pojasni, zakaj sta Jacinta in njen brat Frančišek vse življenje govorila o »skritem Jezusu«. Jacinta je dobila dovoljenje, da bo skupaj z Lucijo kot »angelček« na praznik svetega Rešnjega telesa potresala rože pred Jezusom. Lucija poroča, kako je Jacinta vprašala Lucijino starejšo sestro, ki je sešila oblekice za »angelčke«:

»In ga bomo videli?«

'Da, nosil ga bo gospod župnik.'

Jacinta je poskakovala od veselja in neprenehoma spraševala, ali je še daleč do praznika. Končno je prišel nestrpno pričakovani dan in deklica je bila vsa iz sebe od sreče. Obe z Lucijo sta imeli košarici cvetja. Po navodilih starejše sestre je Lucija potresala svoje rože pred Jezusa. Jacinta pa kljub mnogim Lucijinim namigom ni vrgla nobenega cveta pred evharističnega Jezusa. Po končani slovesnosti je Lucijina sestra vprašala:

»Jacinta, zakaj nisi trosila rož Jezusu?«

'Ker ga nisem videla.'

Potem je vprašala Lucijo:

'Si ti videla Jezuščka?'

»Seveda ne. Ali mar ne veš, da Jezusa v hostiji ne moreš videti, ker je skrit? Njega prejmemo pri obhajilu.«

'In ti, ko greš k obhajilu, govoriš z njim?'

»Govorim.«

'In zakaj ga ne vidiš.'

»Ker je skrit.«

'Prosila bom mamo, da tudi mene pusti k obhajilu.'

»Gospod župnik ti ne bo dovolil iti, dokler ne boš stara deset let.«

'Ti pa tudi še nisi stara deset let, pa si že šla k obhajilu.'

»Ker sem znala ves katekizem, ti pa ga ne znaš.«

Jacinta in Frančišek sta zelo želela, da bi šla čimprej k prvemu svetemu obhajilu, zato sta prosila Lucijo, naj ju poučuje katekizem. Navdušeno sta ponavljala za Lucijo odgovore na vprašanja, vendar se je Lucija spomnila le nekaterih vprašanj. Zato sta bratranec in sestrična prosila svojo mamo, naj ju pusti k verouku, da bosta lahko prejela Jezusa. Mama pa ju je le redkokdaj pustila iti, z izgovorom:

»Cerkev je precej daleč, vidva sta še majhna in povrhu vama bo gospod župnik dal obhajilo šele, ko bosta stara deset let.«

An

Ljubezen do Jezusa

Starši pastirčkov so zelo skrbeli, da so bili pastirčki vedno v dobri družbi ter so se izogibali tistih otrok, ki so nespodobno govorili. Zato je Frančiškova in Jacintina mati nekoč naročila, naj se igrata na domačem dvorišču. Jacinta je sporočila Luciji:

»Moja mati noče, da ostaneva pri teh tukaj. Rekla je, naj se igramo na našem dvorišču. Noče, da se naučiva teh tako grdih stvari, ki so greh in ki jih Jezušček ne mara.«

Nato je Luciji zašepetala na uho:

»Če te bo mama pustila, ali boš potem prišla k meni domov?«

'Ja!'

»Potem pojdi in jo prosi!«

Jacintina najljubša igra je bila 'igra dobitkov'. Zmagovalec pri igri ukaže tistemu, ki je izgubil, naj naredi kakšno dejanje. Jacinta je pogosto naročala, naj poraženec teče za metuljčkom in ga ujame, ali naj utrga posebno rožico.

Ko je nekoč pri takšni igri v Lucijini hiši zmagala Lucija, je Jacinti ukazala, naj gre objet in poljubit Lucijinega brata, ki je ravno pisal pri mizi. Jacinta se je uprla:

»Tega pa ne! Ukaži mi kaj drugega. Zakaj mi ne ukažeš poljubiti Jezusa, ki visi tamle?« (Križ je bil obešen na steni.)

'Ja, dobro, stopi na stol, snemi ga, ga kleče trikrat objemi in trikrat poljubi. Enkrat za Frančiška, enkrat zame in enkrat zase.'

»Našemu Gospodu dam poljubčkov, kolikor hočeš.«

Jacinta je objemala in poljubljala Križanega s takšno predanostjo, da Lucija tega ni nikoli pozabila. Potem se je pozorna zazrla v Jezusa in križu in vprašala:

»Zakaj je Jezus pribit na križ?«

'Ker je za nas umrl.'

»Povej mi, kako je bilo.«

Na Jacinto je zelo vplivalo Lucijino večkratno pripovedovanje o Kristusovem trpljenju. O tem se je Lucija naučila od svoje matere, ki je otrokom raje razlagala Jezusovo trpljenje, kakor da bi jim pripovedovala različne pravljice. Lucija je imela tako dober spomin, da si je že po enkratnem pripovedovanju zapomnila tudi podrobnosti in jih je znala ponoviti. Zdaj je Jacinti in Frančišku začela pripovedovati o Gospodovem trpljenju. V hišo je prav tedaj stopila Lucijina najstarejša sestra Marija, vzela Jacinti križ iz rok in Lucijo oštela, rekoč, da se ne smejo dotikati svetih reči. Tedaj se je Jacinta sestri opravičila:

»Marija, ne bodi huda, jaz sem bila, pa ne bom več.«

Marija jo je pobožala in vsem trem rekla, naj se gredo igrat na dvorišče, ker v hiši ničesar ne pustijo na svojem mestu. Odšli so k vodnjaku, ob katerem se jim je angel drugič prikazal. Tu so se naslednja leta pogosto zbirali za medsebojne pogovore, goreče molitve in »tudi za solze, ki so bile včasih precej grenke. Svoje solze smo mešali z vodo v vodnjaku in jih potem iz njega pili. Ali ni bil ta vodnjak podoba Marije, v srcu katere smo obrisali svoje solze in zajemali tolažbo?« Ta vodnjak je bil za vse to zelo primeren, ker je bil skrit za kostanji, kupom kamenja in grmičevjem.

Otroci so posedli na vodnjak in Lucija je zelo živo pripovedovala o Jezusovem trpljenju. Malo Jacinto je to ganilo do solz. Mnogokrat je še pozneje Lucijo prosila, naj ji zgodbo o Gospodovem trpljenju ponovno pove. Iz sočutja do trpečega Jezusa je jokala in rekla:

»Naš ubogi Gospod! Nikoli več ne bom grešila, ker nočem, da bi naš Gospod trpel.«

Raje imam Marijino luč

Ko je Lucija začela pasti ovce, sta jo Frančišek in Jacinta zvečer čakala na dvorišču Lucijinih staršev. Jacinta, ki je bila bolj čustveno povezana z Lucijo, je tekla Luciji naproti takoj, ko je zaslišala zvončke črede, Frančišek pa je sedel na hišnem pragu. Ko je Lucija odgnala ovce v stajo, so se vsi trije šli igrat na dvorišče. Lucija o tem v sočnem in prisrčnem jeziku poroča v prvem in četrtem Spominu; v prvem o Jacinti, v četrtem o Frančišku. Preberimo, kar je v prvem Spominu:

»Mala Jacinta je ob večerih zelo rada hodila na dvorišče pred našo hišo gledat sončni zahod in zvezde na nebu. Bila je navdušena nad lepimi nočmi v mesečini. Pričkali smo se, kdo zmore prešteti zvezde, o katerih smo rekli, da so svetilke angelov.

Mesec je bil svetilka Naše ljube Gospe, sonce pa Jezusova. Zato je Jacinta včasih rekla:

'Veš, raje imam Marijino luč, ki ne žge in ne slepi tako kakor Jezusova.'

Res sonce na Portugalskem poleti zelo žge in mala Jacinta je zaradi neznosne vročine zelo trpela, saj je bila že po naravi bolj slabotna.«