Sončni čudež v Fatimi 4.

Pater Luis Kondor, vicepostulator za Frančiška in Jacinto, je zapisal:

»Za pojave, ki so bili vidni v Irijski globeli, ni znanstvene razlage. Ni jih mogoče šteti v nobeno skupino meteoroloških ali astronomskih pojavov. Če bi šlo za kakršenkoli astronomski pojav, bi bil viden na širokem področju, ne pa samo v malem območju. V vsakem primeru bi njegove posebnosti morale ustrezati znanstvenim stvarnostim. Pa ni bilo mogoče ugotoviti nič tega.«

Sončni čudež v Fatimi 3.

Dr. Karel Mendes je v pismu svojemu bratu razmišljal:

»Zame je od vsega najbolj izredno to, da sem videl skladnost atmosferskih znamenj z otrokovo napovedjo. Potem pa tista neizmerna množica ljudi v najlepšem in največjem redu, z najglobljim spoštovanjem in brez najmanjšega povabila. Je bil čudež? Jaz bom še naprej čakal, dokler se Cerkev ne izjavi. To toliko bolj, ker sem slišal, da pripravljajo preiskavo. Vendar sem globoko v srcu trdno prepričan, da je v vsej fatimski zadevi nekaj nadnaravnega. Pravijo mi, da je bilo nekaj izrednih in celo čudežnih pojavov. Gotovo pa je bil tako pomemben dogodek, da se je veliko dni po vsem Portugalskem v vseh pogovorih o njem razpravljalo.«

Sončni čudež v Fatimi 2.

Strokovnjak Günther Stolze, ki je leta 2007 na mednarodnem kongresu govoril o sončnem čudežu v Fatimi, pravi, da gre pri njem za kombinacijo več kot 70 manjših čudežev, ki so 13. oktobra 1917 delovali vsi povezano med seboj. Vse to je bilo že 13. julija 1917 do dneva in ure natančno napovedano, kar kaže na nadčloveški razum, ki je zamislil ta edinstveni sončni čudež, kakršnega doslej ni bilo v vsej človeški zgodovini.[1]

---

[1] Glej: Günther Stolze, Die 'Sonnen' über Fatima und ihr Geheimnis, v: Fatima in Wort und Bild, 132–144.

Sončni čudež v Fatimi 1.

V znanstveni študiji 30. novembra 1917 je slavni zvezdoslovec dr. Gonsalo de Almeida Garrett, univerzitetni profesor v Coimbri, poročal o čudežnih znamenjih na soncu in o oblaku dima. Zapisal je:

»Pojavov, vidnih in opazovanih na soncu, nimam za astronomske v pravem pomenu besede, temveč za meteorološke pojave v zemeljski atmosferi zunaj sonca. To velja glede podobnosti z luninim sijem in glede videnja vrtenja.

Treba je zelo poudariti opoldansko uro, ko je sonce v zenitu. Ob tej uri so meteorološki pojavi zaradi sonca manj učinkoviti kakor pozno popoldne, ko je sonce blizu obzorja, ker so tedaj izhlapevanja, skozi katera prodirajo sončni žarki, močna.«

Pojave v zvezi s soncem so nekateri skušali znanstveno razložiti kot 'halós' (haló). Sončni halos je optični pojav na nebu, svetel kolobar okrog sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v visokih prosojnih oblakih v obliki bele koprene. Drugi govorijo o lomljenju žarkov, ki so povzročili podobne barve, kakor jih vidimo pri mavrici. Spet drugi primerjajo te pojave s severnim sijem.

Tudi če bi se dal pojav naravno razložiti, bi bil čudežen kot prerokba, ker je bil tri mesece naprej napovedan do dneva in ure natančno. Vendar, če ga vzamemo v celoti, ga nikakor ni mogoče naravno razložiti.

Ni šlo za pojav na samem soncu, ampak v ozračju, v zvezi s sončno svetlobo, kakor je to pri mavrici.

FATIMA – OKNO UPANJA (25) - Sonce je počastilo Kraljico nebes in zemlje 3.

Dne 14. oktobra 1917 so vsi časopisi poročali o »sončnem čudežu«. Avelino de Almeida, reporter najbolj branega portugalskega proticerkvenega časopisa O Século, ki je bil prej govoril o Fatimi kot o poneumljanju ljudstva, je zdaj objavil več fotografij in objektivno poročal o tem, kar je videl. Glede presoje pojavov je zapisal: »Čudež, kot so kričali ljudje? Naraven pojav, kakor pravijo eksperti? V tem trenutku me to ne zanima, rečem le to, kar sem videl … vse drugo je stvar znanosti in Cerkve …« 3/3