V znanstveni študiji 30. novembra 1917 je
slavni zvezdoslovec dr. Gonsalo de
Almeida Garrett, univerzitetni profesor v Coimbri, poročal o čudežnih
znamenjih na soncu in o oblaku dima. Zapisal je:
»Pojavov, vidnih in opazovanih na soncu, nimam
za astronomske v pravem pomenu besede, temveč za meteorološke pojave v
zemeljski atmosferi zunaj sonca. To velja glede podobnosti z luninim sijem in
glede videnja vrtenja.
Treba je zelo poudariti opoldansko uro, ko je
sonce v zenitu. Ob tej uri so meteorološki pojavi zaradi sonca manj učinkoviti
kakor pozno popoldne, ko je sonce blizu obzorja, ker so tedaj izhlapevanja,
skozi katera prodirajo sončni žarki, močna.«
Pojave v zvezi s soncem so nekateri skušali
znanstveno razložiti kot 'halós' (haló). Sončni halos je optični pojav na nebu,
svetel kolobar okrog sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu
v visokih prosojnih oblakih v obliki bele koprene. Drugi govorijo o lomljenju
žarkov, ki so povzročili podobne barve, kakor jih vidimo pri mavrici. Spet
drugi primerjajo te pojave s severnim sijem.
Tudi če bi se dal pojav naravno razložiti, bi
bil čudežen kot prerokba, ker je bil tri mesece naprej napovedan do dneva in
ure natančno. Vendar, če ga vzamemo v celoti, ga nikakor ni mogoče naravno
razložiti.
Ni šlo
za pojav na samem soncu, ampak v ozračju, v zvezi s sončno svetlobo, kakor je
to pri mavrici.
