Gojimo ga po vrtovih, raste pa tudi po divjih suhih skalnatih pobočjih. Julija in avgusta nabiramo srebrnkaste liste in bledorumene cvetke. Ima močan, poseben vonj. Okusa je zelo grenkega.
Nasveti patra Simona Ašiča glede pelina:
Pri lenem želodcu z 0,5 vrele vode poparimo eno žlico čajne mešanice iz brinovih plodov, zeli pelina in njivske preslice. Po glavnih obrokih spijemo eno skodelico čaja. Drugi nasvet pri počasi delujočem želodcu je, da v 1 litru vode zavremo 2 žlici čajne mešanice iz pelina in tavžentrože. Nato čaj odstavimo za 20 minut in ga prav tako po glavnih obrokih pijemo po eno skodelico.
Za raztapljanje žolčnih kamnov in peska pijemo večkrat dnevno čaj iz zeli pelina, prave lakote, njivske preslice, korenin repuha, plodov šipka ter semen trpotca. Seme trpotca preprečuje nastajanje žolčnih kamnov.
Kadar je vzrok slabokrvnosti neješčnost si pomagamo s pelinom. 1 žličko zelišča poparimo z 0,5 litra kropa, pustimo stati 3 minute – ne več, precedimo in pijemo po 2 skodelici pred obroki 8 dni. Čaj mora imeti svetlorumeno barvo in je zelo grenak, a ga ne sladimo, saj grenčine povzročijo povečano izločanje želodčnih sokov in s tem apetit.
Pri tiščanju v želodcu zaradi pomanjkljivega izločanja želodčnih sokov pijemo čaj iz korenin rumenega svišča, cvetov kamilice, listov majarona in oreha, zeli bele mrtve koprive, rmana in pelina. 2 žlici mešanice vseh zdravilnih rastlin (pelina dodamo le majhen ščepec) poparimo z 1 litrom kropa, odstavimo za 5 minut, precedimo in pijemo trikrat dnevno pred obroki.
Pri prešibki menstruaciji pater Simon Ašič svetuje pitje čaja iz pelina. Nosečnice in doječe matere pa ga ne smejo uživati.
Čaj iz pelina ustavlja tudi drisko zaradi čreslovin, ki jih vsebuje. Pri zaprtju spijemo 1 skodelico čaja iz orehovih listov, korenine potrošnika in pelina. Pelin poveča izločanje prebavnih sokov in s tem prebavo.
Pri glistah damo na trebuh krpo, namočeno v žganje, v katerem se je namakal pelin, oziroma tudi pijemo čaj iz pelina.
Pri glavobolu si pomagamo s čajem iz listov koprive in rmana, cvetov trobentice, zeli bele omele in vinske rutice ter pelina.
Pelin tudi malo pospešuje delovanje ledvic. Pater Ašič priporoča pitje požirkov belega vina, kjer se je namakal pelin – a je bolje, če pri tej težavi, pri zastajanju vode v telesu, pijemo sveže iztisnjen sok iz korenine hrena in redkve, listov regrata in zeli pelina ter zeljnice – kar pater Ašič tudi svetuje. Eterično olje pelina namreč vsebuje v alkoholu topen tujon, ki je v večjih količinah škodljiv za telo in lahko povzroči slabost, bruhanje, krče želodca, vrtoglavico, zato pripravke vina s pelinom skorajda ne uživamo.
Evropska agencija za zdravila (EMA) zaradi dolgoletne učinkovite uporabe pelina v ljudski medicini prav tako priporoča njegovo uporabo. Pri pomanjkanju apetita npr. priporoča pitje čaja iz pelina - iz največ 2-3 g posušenega pelina dnevno, ali tinkturo pelina, to je etanolno-vodni izvleček rastline, največ 3 g dnevno, ali pa sveže iztisnjen sok iz pelina, ki ga ne zaužijemo več kot 10 ml dnevno. Vse te pripravke jemljemo pol ure pred jedjo. Če v 14 dneh ne pride do normalnega apetita, je potreben obisk pri zdravniku, saj je potrebno najti vzrok neješčnosti.
Pravi pelin je prava zdravilna rastlina – naj bo pri roki v vsakem domu.
Barbara Kozan, mag. farm.