Z DUHOVNIKI V SANKT PETERBURGU (23)

Vračali smo se nazaj skozi dve isti dvorani. Že smo ju videli, a občutek je bil, da vidiš nekaj novega. Pogled z nasprotne smeri je razodeval neke vrste drugačnost in še večje razkošje.

Na vrhu stopnišča smo šli kar naprej v drugo stran zgradbe. Tako, kot smo prej mi čakali na stopnišču, je zdaj skupina turistov, ki je bila za nami čakala na ogled.

Druga stran je bila podobno urejena kot prejšnja. Spet čudoviti prostori, ki so bili namenjeni za sila razkošna kosila ali večerje. Vse je bilo nared, samo usesti bi se bilo treba. Pravzaprav niso bile samo obednice. V eni sobi so bili razkošni sedeži in male mizice, kar bi lahko nakazovalo, da so tam pili kavo in klepetali po bogatem kosilu. V drugi izmed soban je bila dragocena mizica z dragocenim in umetelno rezljanim šahom. Figure so bile tako čudovite, da bi jih raje gledal, kot pa z njimi igral šah. V drugi sobici je bil nek instrument, ki je bil zaprt. Tipkovnice ni bilo mogoče videti. Mogoče je bil mali čembalo? Ob stenah razkošne sedežne garniture. Ob fotelju je stal kip zamorske deklice, ki je imela na glavi zlato posodo, iz katere je kar kipelo raznih vrst sadja. Le-to je bilo tako umetelno zloženo, da je bilo bolj podobno čudovitemu šopku rož kot pa košari sadja. Najbrž je bil pravi užitek vzeti grozd iz take posode. Ali pa tudi ne? Pri skromnem človeku bi se pojavilo vprašanje: Ali je vredno zaradi enega kosa sadja, ki bi si ga privoščil, razdreti tako umetelno narejeno harmonijo sadja in cvetja?

Na stenah so bile čudovite tapete, ki pa so se zmeraj ujemale z barvo oblazinjenega pohištva. Vsaka soba je bila drugačna, zato se pohištva ni dalo prenašati iz sobe v sobo, saj ne bi bilo več barvno skladno. Da stene niso bile prazne, so jih obogatili s umetniškimi slikami in portreti cesaric.

Svoje poglavje so bile lončene ali porcelanaste peči, s katerimi so ogrevali prostore. Vsaka je bila svojevrsten umetniški predmet. Popolnoma naravno je, da so bile tudi peči uglašene z opremo prostora. Vse se je ujemajo in dihalo v čudoviti harmoniji. Stil pohištva, barva oblazinjenja in vrsta tapet na stenah. Šli so celo tako daleč, da so bili enaki vzorci na naslonjalih od stolov in na stenskih tapetah. Torej so delali in tkali za vsako sobo posebej. Gotovo so imeli še kakšen kos pohištva kje v skladišču, če se je slučajno zgodila kakšna nesreča, da se je kos pohištva poškodoval ali umazal.

p. Branko Petauer

 

ODMEVI 3.

Pred štirimi leti me je zadela kap na desno stran možganov, zdaj pa s težavo pišem z desno roko. Rada rešujem kviz. Najbolj pa me duhovno poglobi nagradna knjižica. Naj vas še naprej Marija blagoslavlja, spremlja in vodi še veliko let. Pa molila bom za vas.

Marinka Kraljič

 

ODMEVI 2.

Bogu sem hvaležen za vse in šele zdaj počasi spoznavam in dojemam, da me je v življenju vedno vodil in obvaroval marsikdaj, ko si tega nisem zaslužil. Hvaležen sem Bogu in Božji Materi Mariji tudi za Stično. Hvala Bogu, da morem vsaj po TV spremljati sveto mašo in marsikdaj moliti rožni venec pred izpostavljenim Najsvetejšim, ko že lep čas ne morem k sveti maši – tudi zaradi pandemije v zadnjem času.

Bogu hvala, da morem še vedno brati o Mariji Valtorti. Vedno znova odkrivam modre besede Jezusa in Marije in njune nauke … Včeraj sem prebral Jezusov pogovor z Lazarjem, v katerem nagovarja tudi nas. Jezus pravi:«Stori več, prijatelj moj. Veliko je že, če človek vedno prenaša trpljenje. Ampak ti mu daj višji pomen.« Lazar: »Kateri, moj Gospod?« »Ponudi ga za odrešenje ljudi.« »Tudi jaz sem le ubog človek. Učitelj, ne morem se potegovati za to, da bi bil odrešenik«.

»Tako praviš. Vendar nimaš prav. Bog je postal človek, da bi pomagal ljudem. Ljudje pa lahko pomagamo Bogu. Ob uri odrešitve se bodo dela pravičnih pridružila mojim delom. Tistih, ki so mrtvi že stoletja, tistih, ki živijo, in tistih, ki bodo živeli. Pridruži jim svoja dela. Tako lepo se je stopiti v brezmejno Dobroto, ji pridružiti tisto, kar lahko damo od svoje dobrote in reči: »Tudi jaz, o Oče, bom prispeval v dobro svojih bratov«. Ni večje ljubezni do Gospoda ali do brata – kot če človek ve, da umira v slavo Gospodovo in za večno odrešenje svojih bratov. Odrešiti se? To je malo. To je minimum svetosti: Lepo je odreševati. Se darovati za odreševanje. Naj bo ljubezen tolikšna, da se spremeni v žrtveno grmado, ki odrešuje. Takrat je ljubezen popolna. In svetost velikodušnega bo brezmejna.

Pepi

 

ODMEVI

Pošiljam vam rešitev gesla v nagradnem kvizu: rožni venec vodi v nebesa.

Ob tem pa bi vam rada še povedala, kako sem se lotila reševanja tega kviza. Na pogled in na prvo branje so se mi zdela vprašanja lahka, razumljiva. Tako sem si mislila, da bom kar hitro našla odgovore, saj molitev očenaš molim že od svoje zgodnje mladosti.

No, pa se je zataknilo že pri prvem vprašanju – »Prva beseda v drugi prošnji očenaša«. Treba je bilo pomisliti … Začela sem potiho moliti, pa spet, od začetka. Tako tudi pri naslednjih vprašanjih, le da sem sedaj molila že naglas, počasi sem izgovarjala besedo za besedo. Potem sem si pomagala še s prsti na roki, kot v prvem razredu osnovne šole, ko smo se na ta način učili šteti in seštevati.

Pa tudi to ni kaj dosti pomagalo. Končno sem vzela v roke pisalo in celotno molitev napisala na papir. Le tako sem potem lažje našla odgovore na posamezne besede, prošnje, nagovore v očenašu. Spomnila sem se evangelija, kjer nam Jezus naroča, kako naj molimo očenaš. Res smo pri molitvah očenaša in rožnega venca naravnani tako, da molimo tekoče, pa hitro, kot bi hoteli ujeti zadnji vlak. Največkrat nismo zbrani, ne pomislimo na pomen posameznih besed, prošenj, nagovorov. Ta kviz je bil zato res izziv, dan v premislek.

Ana Jerman

 

DOMAČA ZDRAVILA Jabolčni kis patra Simona Ašiča

Pater Simon Ašič je imel zelo rad domač jabolčni kis. Venomer ga je nosil s seboj v majhni steklenici. Sam je v nekem pismu zapisal: »Redno pri hrani uporabljam jabolčni kis, samo pri mleku in kavi ne. Pri mesu obvezno, juha dobi dober okus pri treh čajnih žličkah kisa.« Tudi svoj sodček jabolčnega kisa je imel v samostanu. Ljudje, ki so pri njem iskali pomoč za svoje zdravje, so nemalokrat dobili nekaj tega kisa za domov, če ga sami niso imeli in so ga potrebovali za okrevanje.

V Stični še danes pridelujejo jabolčni kis. Jabolčni kis vsebuje koristne spojine za telo, zato ga je dobro uživati. V njem je kalcij, natrij, železo, magnezij in veliko kalija, encimi, jabolčna in ocetna kislina ter druge spojine.

Jabolčni kis lahko obogatimo z izvlečki zdravilnih rastlin. Zeliščni kis vsebuje izvlečke naslednjih zdravilnih rastlin: list poprove mete (Menthaepiperitae folium), list rožmarina (Rosmarini folium), korenino angelike (Angelicae radix), plod kumine (Carvi fructus), rastlino majarona (Majoranae herba) in korenino peteršilja (Petroselini radix). Uživanje tega kisa deluje ugodno na delovanje prebavnega sistema. Poveča se izločanje prebavnih sokov, izločanje žolča, izboljša se peristaltika, zmanjša se pojavnost krčev, predvsem pa se zmanjša napenjanje. V raziskavah so npr. za poprovo meto, ki je v zeliščnem kisu, dokazali, da ima protiulkusno, protivnetno, protimikrobno in protivirusno delovanje.

Pripravimo si pa lahko še jabolčni kis s hrenom, jabolčni kis s česnom, jabolčni kis z zelenimi orehi in jabolčni kis s čemažem. Splošni napotek za pripravo obogatenih jabolčnih kisov je tak, da npr. sveže nabrane zelene orehe umijemo, razrežemo na koščke in jih namakamo v jabolčnem kisu približno 14 dni. Nato orehe precedimo, ožmemo in že imamo pripravljen jabolčni kis z zelenimi orehi, ki je zdaj bogatejši za spojine iz zelenih orehov, ki so topne v jabolčnem kisu.

Nekaj nasvetov patra Simona Ašiča o uporabi jabolčnega kisa pri različnih zdravstvenih tegobah

Pri prekomernem potenju nog si pomagamo tako, da si pripravimo kopel z jabolčnim kisom. 2 l kisa razredčimo z 2 l vode. Noge kopamo, če je mogoče, trikrat dnevno po pol ure.

V času alergij na cvetni prah, naj tisti, ki ima te težave, pri obroku vzame 1 do 2 žlički jabolčnega kisa z žličko medu.

Pri luskavici, obolela mesta, izmivamo z jabolčnim kisom.

Izpadanje las lahko omilimo z veliko koprivo. V pol litra jabolčnega kisa 10 minut kuhamo 1 pest korenin kopriv. Ohladimo, precedimo in natiramo lasišče enkrat dnevno.

Zasvojenost s prekomernim pitjem alkohola. Star nasvet po priporočilu patra Simona Ašiča je bil: v mlačno vodo v kadi vlijemo pol litra jabolčnega kisa. Večkrat tedensko se tako sprostimo.

Če nimamo pri sebi zobne paste, si vodo za umivanje zob pripravimo tako, da v toplo vodo damo jabolčni kis.

Pege odstranimo z mazilom s hrenom. Svež, nariban hren za 1 do 2 dni namočimo v jabolčnem kisu. S to zmesjo si zvečer pred spanjem previdno namažemo kožo s pegami.

Krčne žile, ki rahlo krvavijo. Pripravimo si obkladek, ki ga pripravimo iz svežih listov bršljana in listov ozkolistnega trpotca. V 1 l hladne vode, ki smo ji dodali 3 žlice jabolčnega kisa, 30 minut namakamo 4 žlice listov bršljana in ozkolistnega trpotca. Precedimo, liste sesekljamo v kašasto obliko in jih za eno uro položimo na razjedo. Obkladek menjamo trikrat dnevno. Rano vsakič umijemo z vodo, ki smo ji dodali malo jabolčnega kisa.

Bolečina v vratu. Pripravimo si obkladek iz ovsa in jabolčnega kisa. V pol litra vode skuhamo 2 pesti zmletih ovsenih zrn v kašasto obliko. Nato dolijemo malo jabolčnega kisa, zmešamo in položimo maso na razbolelo mesto. Obkladek imamo toliko časa na bolečem mestu, dokler je topel.

Za ohranjanje zdravja je pater Simon Ašič poleg vsakodnevnega uživanja jabolčnega kisa pil tudi čaj. Napisal je: «Vsak dan popijem kakšen liter zdravilnega čaja, v katerem je do dvajset zdravilnih rastlin«.

Barbara Kozan, mag.farm.