Pomemben in slovesen naziv »Kraljica rožnega venca«

V vsakem času je bila zelo hvalevredna in neodtujljiva navada katoliškega ljudstva, da se je ob negotovih in nevarnih dogodkih zatekalo pod plašč Marijine materinske dobrote. To potrjuje najtrdnejše upanje, celo popolno zaupanje, ki ga je katoliška Cerkev po pravici gojila do Matere Božje.

Goreča in zaupna pobožnost do vzvišene nebeške Kraljice se še jasneje pokaže, ko se ob nasilnosti vsesplošno razširjenih zmot ali močnem propadanju navad oziroma ob napadih mogočnih sovražnikov dozdeva, da je v nevarnosti vsa vojskujoča se Božja Cerkev.

Stare in nove spomine in svete sijaje Cerkve oživljajo javne in zasebne molitve ter obljube, ki se dvigajo k veliki Materi Božji, kakor tudi pomoč, mir in spokojnost, ki jih Bog podeljuje na njeno priprošnjo. Od tod izvirajo vsa odlična poimenovanja, s katerimi so jo katoliški narodi pozdravljali kot Pomoč kristjanov, Pomočnico, Tolažnico, Razsodnico v vojnah, Zmagovalko, Prinašalko miru.

Med naštetimi poimenovanji hočem na prvem mestu izpostaviti slovesen naziv Kraljica rožnega venca, s katerim so bile za vso večnost povzdignjene njene največje dobrote do celotnega krščanskega ljudstva.

Papež Leon XIII.

Okrožnica Supremi apostolatus o svetem rožnem vencu

Vatican.va

 

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI Je lahko moliti rožni venec?

Preden sem začel moliti rožni venec vsak dan, sem šel skozi različne faze. Na začetku me je zelo nagovorilo apostolsko pismo Janeza Pavla II. Rosarium Virginis Mariae iz leta 2002, v katerem sv. oče razlaga, da je pri molitvi rožnega venca treba Sinovo obličje zreti v luči različnih skrivnosti z Marijinim pogledom. Kasneje sem ugotovil, da je v trenutkih velikega trpljenja, ko ne uspemo izgovoriti nobenih drugih prošenj Bogu, rožni venec edina molitev, ki se je lahko oprimemo. Potem sem odkril, da lahko molitev rožnega venca porazdelim prek dneva in vožnjo na sredstvih javnega prometa izkoristim za recitiranje kakšne desetke …

Postopoma sem spoznal, da je ta molitev primerna za vsako starostno dobo. Molitev rožnega venca z otroki in odraščajočo mladino navdaja z velikim veseljem. Voljo do življenja mi daje tudi gotovost, da je družina ali zakonski par, ki vsak dan zmoli vsaj desetko rožnega venca, v dobrih rokah. Isto velja tudi za mene kot duhovnika, škofa …

Kar nekaj časa sem potreboval, da sem rožni venec pričel moliti vsak dan. Srečen sem, če ga pred spanjem, ko se sprehajam okrog škofijske palače, molim vsak večer. Še bolj športnega se bom počutil, ko bo padel sneg! Kakšno veselje je, da tako zaključujem vsakodnevne delovne obveznosti in Marijinemu posredovanju zaupam težke situacije in osebe, ki sem jih srečal prek dneva. Veliko bolje spim, kadar stiskam Marijino roko!

Vsak trenutek torej imejmo v žepu rožni venec in za njegovo molitev izkoristimo vse priložnosti, ki nam jih ponuja dan, zvečer pa poiščimo čas, da jo zaključimo!

Msgr. Xavier Malle, škof v Gapu

Vir: Eglise catholique

 

Odmevi

»Dnevi duhovnih vaj so bili zame najlepši dnevi v letošnjem letu [pred 35 leti]. Trdnejša sem postala, vse mi je lažje. Veliko sem že hodila po svetu, vendar še nisem srečala ljudi tako enih želja, enega duha, kot smo bili mi ob dnevih srečanja. Mislim, da sem našla njivo, kjer je skrit zaklad. Zdaj vem, kaj je treba storiti. Na duhovnih vajah BD se nam je približalo Božje kraljestvo. Spoznali smo bližnjice, ki vodijo v časno in večno blaženost pri Bogu. Bogu hvala!«

»Na dan podaritve Bogu po Mariji 14. septembra smo bili vsi tako v srcu navdušeni, da je to odsevalo na obrazih nas vseh in odmevalo iz molitev in pesmi. Ker je bilo tako veličastno, se mi je zdelo kot predpodoba raja!«

»Podaritev Bogu po Mariji sem opravila doma. Priprava je bila sveta maša in tridnevno češčenje svetega Rešnjega telesa. Veselim se z vsemi, ki so se podarili Bogu.«

 

Bernardova beseda

Angeli varuhi »so torej pri tebi, ne le s tabo, marveč tudi zate. Prisotni so, da te ščitijo, tukaj so, da ti pomagajo. Bodimo torej vdani, bodimo hvaležni tako odličnim varuhom. Vračajmo jim ljubezen, častimo jih, kolikor moremo in smemo. Zvesti so, izkušeni so, močni so: kaj se vznemirjamo?«

 

35 LET BERNARDOVE DRUŽINE Molitev (6)

Za dobro molitev je najprej potrebna globoka vera in iskrena ljubezen do Boga. Molitev je hčerka vere. Če ni matere, tudi hčerke ni. Vera je kot daljnogled, ki nam stvari, ki so še daleč in nerazločne, približa in poveča. Bog je naš Stvarnik. Ohranja nas v bivanju. On nam je vedno blizu: »Ni daleč od nikogar izmed nas. Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo« (Apd 17, 27 sl.). Bog nam je bolj blizu, kot smo mi sami sebi. Boga tikamo. Z njim se da pogovarjati o vsaki stvari. Za dober pogovor pa je važno, da znamo poslušati. Pri dobri molitvi gre za poslušanje Boga in za naš odgovor. Potrebni smo Boga. Imeti bi morali lakoto in žejo po Bogu. Zato ne smemo biti navezani na materialne dobrine: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravico in vse drugo vam bo navrženo. Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel svojo skrb« (Mt 6,33 sl.). Jezusove besede moramo vzeti zares in upati proti upanju. Vera je gledanje z Božjimi očmi.

Molitev je tudi hčerka ljubezni. Če je med Bogom in nami ljubezen, ni težko moliti. Bog je ljubezen. Povezan je z vsakim našim korakom, je središče vsakega našega dejanja. On naj bo povsod naš spremljevalec, sopotnik. Molitev je najvišja dejavnost človeka in dosega svoj vrh v sveti maši, Kristusovi in naši daritvi. Dober kristjan ves svoj dan daruje Bogu že zjutraj, ko vstane: svoje misli, besede, dejanja, veselje in trpljenje. Če gre k sveti maši, vse to vključi v mašno daritev. Če ne gre k maši ob delavnikih, lahko tudi na daleč vse svoje življenje vključuje v mašne daritve, ki se darujejo po vsem svetu vseh 24 ur na dan. Tudi med delom naj naša misel vsaj za hip poleti k Bogu. Tako bo tudi poklicno delo vedno bolj postajalo molitev. Da bo to v resnici, so nujno potrebni posebni časi za molitev. Če se hočemo dati na razpolago ljudem, se moramo dati najprej vsega na razpolago Bogu.

 

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Spoštovani in dragi bralci!

Tej prvi številki glasila za leto 2021 je dodano »Pismo iz opatije« z opatovim voščilom za praznike. Ker moramo še naprej prenašati vse posledice, ki jih prinaša novi koronavirus, naj dodam misel, ki je povezana s fatimskim apostolatom. Trije fatimski pastirčki so naši učitelji. Sprejemali in darovali so žrtve, ki jih je prinašalo življenje. Nič ni bilo izgubljeno, saj je bilo vse oplemeniteno z ljubeznijo do Marije in Jezusa ter do izgubljenega človeštva. Žrtvam so dodajali molitve in molitvam so dodajali žrtve: »Za spreobrnjenje grešnikov!« Rožni venec je bila njihova vsakdanja molitev, celo več rožnih vencev. Frančišek in Jacinta sta darovala svoje življenje v času »španske gripe«. Danes nas ogroža drugačen virus. Prav je, da se borimo proti njemu. Za ta boj pa so potrebne mnoge odpovedi, ki so lahko za koga zelo težke. Lažje in za duhovni boj zelo koristne pa bodo postale, če bomo ravnali kakor Lucija, Frančišek in Jacinta: »Za spreobrnjenje grešnikov!« Ne pozabimo, da smo med njimi tudi mi.

Naj nam pri tem boju pomaga prihajajoče Božje Dete in naj osmisli naše življenje tudi v letu 2021. Naj živi v nas in med nami! To voščilo naj velja namesto posebne kartice.

p. Anton Nadrah