Med poletnimi počitnicami je bilo v domu
duhovnosti v Stični pod vodstvom sestre Rebeke organiziranih več tednov za
otroke. Sledi nekaj izjav udeleženk.
Kaj
ti pomeni teden bivanja v Stični? »Pomeni mi kar
veliko. Zelo veliko mi je pomenilo to, da smo bili veliko pri Jezusu v kapeli,
veliko zunaj na svežem zraku in da smo se naučili veliko novih pesmi« (Lucija,
12 let). »Veliko mi pomeni, da sem na duhovnih vajah, kjer več molimo, imamo
maše in se zabavamo z ostalimi otroki. Tu moramo več delati in se držati
navodil, ki jih je sestavila sestra Rebeka. Tako se učimo za življenje« (Ivana,
12 let).
Kaj
ti je bilo najbolj všeč? »Najbolj mi je
bilo všeč, da smo gledali film in imeli molitev s patri. Film je govoril o treh
pastirčkih. Zelo všeč mi je bilo, ker se je ves čas nekaj dogajalo. S patri smo
imeli večernice in sklepnice, ki so bile zelo kratke. Všeč mi je bilo tudi, ko
smo se zbrali v Jegličevi dvorani. Sedeli smo na blazinah, peli, se
pogovarjali, molili, poslušali Božjo besedo in se zvečer pri sestri Rebeki tudi
smejali« (Julija, 12 let). »Najbolj mi je bilo všeč v petek zvečer, saj smo
imeli slavje luči. Hodili smo po cerkvi in samostanu s svečkami in peli
litanije Matere Božje. Nato smo odšli ven se igrat. Bilo je zabavno, saj je
bilo vse sproščeno« (Sara, 13 let).
Kaj
si se naučila za življenje? »Za življenje sem se naučila, da moramo
biti rodovitni, ne pa samo produktivni. Po zgledu fatimskih pastirčkov sem se
naučila, da moramo delati žrtvice in moliti rožni venec« (Vanja, 11 let).
»Naučila sem se veliko od fatimskih pastirčkov, ki so delali pokoro, veliko
molili in delali dobra dela. Od njih sem se naučila, da moram kdaj potrpeti, če
hočem kaj doseči, moram moliti rožni venec, da rešim duše iz vic, sprejeti tudi
težke odločitve, tudi če me bodo prijatelji zaradi tega zapustili. Najbolj pa
si želim, da bi videla v vsem dobro in da bi se Bogu zahvaljevala za vse«
(Lucija, 11 let).
Kaj
želiš po tem tednu spremeniti v svojem življenju? Spremenila bi
to, da bi pri maši bolj sodelovala in pred vsakim obrokom molila ter da bi
naredila več žrtvic in večkrat pomagala staršem pri delu« (Ana, 12 let). »Spremenila
bi to, da bi pred in po jedi večkrat molila, šla večkrat k maši, bolj poslušala
pri maši. Večkrat bi bila rada rodovitna in manjkrat produktivna. Kdaj pa kdaj
bom morala narediti kakšno žrtvico, pa četudi mi bo to težko« (Ana, 13 let).
Kako
si doživela molitev z menihi? »Molitev z menihi je bila zanimiva,
posebej poklanjanje. Odpevi so bili glasni, molitev pa tiha. Bilo je nepozabno«
(Lina, 12 let). »Bilo je nekaj novega, nekaterim mogoče 'brez veze'. Meni je
bilo malo nenavadno, ker mi molimo vsak posebej, se ne priklanjamo in ne
obračamo. Zanimivo mi je bilo njihovo petje, ko so se izmenjavali« (Anastazija,
15 let). »Zdelo se mi je zanimivo, všeč mi je bilo poklanjanje, najbolj pa
petje. Opazovala sem jih in ponavljala za njimi« (Ana, 12 let).