Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 20. februar 2020


PO MARIJI K JEZUSU

DUHOVNE VAJE Z MATERJO MARIJO (1)

Kdor ne napreduje, nazaduje. To velja še posebej za duhovno življenje. Iz izkušnje vemo, kako je to res. Večkrat se spomnim prof. Jožeta Gregoriča, ki je rekel: »Človek je velika reva.« Človek sam zase, brez Božje pomoči, je res slaboten. Jezus nam hoče pomagati: »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Jn 10,10). Na križu nam je izročil svojo Mater za našo mater in pomočnico, za delivko vseh milosti. Izročimo se ji vsak dan znova in ji odprimo svoja srca. Z njeno pomočjo bomo v obilju deležni Jezusovega življenja.
Začenjamo z večmesečnimi duhovnimi vajami ob Marijini pomoči. V vsaki številki našega glasila bo objavljena snov, ki nam bo pomagala, da bomo odprli svoja srca materi Mariji. Za spodbudo nam bodo številni zgledi. Marija nam bo pomagala, da bomo na široko odprli vrata Kristusu. Za poglobitev bo na začetku odlomek iz Svetega pisma.

sreda, 19. februar 2020

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI

Ko moliš rožni venec, opaziš, da najdeš srečo in mir

»Značilno za ljubezen je, da se ponavlja s pomočjo ritma preprostih in prisrčnih besed. Torej, če čutiš potrebo, da krepiš svojo molitev s svetopisemskimi besedili, to delaj. Toda če opaziš, da najdeš srečo in mir, ko vzameš svoj rožni venec in se zatopiš v ritmično in ponavljajočo se molitev, bodi vesel.
Zapomni si tole: če ti uspe moliti rožni venec, da si popolnoma neobremenjen z mislimi in samo vesel, da si tiho z Jezusovo Materjo, se raduj, kajti zagotovo si deležen delovanja Duha, ker je pri molitvi samo to pomembno …
Za tistega, ki se nič ne spozna na duhovno življenje, je rožni venec sinonim za mehansko, neumno in nekoristno molitev. Za tistega, ki je 'duhoven' in je napredoval na poti molitve, je rožni venec najpreprostejši način, da z njegovo pomočjo molitev živimo konkretno in dolgo časa.
Ne bojim se trditi, da je tisti, ki najde zadovoljstvo ob molitvi rožnega venca, kontemplativna oseba oziroma je prav gotovo na poti kontemplacije. Pazite torej, da ne sramotite tega, česar ne poznate.«
Carlo Caretto, Ti, ki si verovala

Bog naroča, da moliš rožni venec

Moli svoj rožni venec, naroča Bog, in se ne vznemirjaj, ko ti govorijo takšne nepremišljene stvari: to je zastarela pobožnost in jo je treba opustiti!
Ta molitev, ti pravim, je žarek evangelija: nič mi ga ne bo moglo nadomestiti. Rožni venec imam rad, pravi Bog, ker je preprosta in ponižna molitev. Takšen je bil moj Sin. Takšna je bila moja Mati.
Moli svoj rožni venec! Ob sebi boš našel zbrano vso evangeljsko druščino: ubogo neuko vdovo in skesanega cestninarja, ki je pozabil katekizem, prestrašeno grešnico, ki so jo hoteli kamnati; vse hrome, ki jih je rešila njihova vera ter stare dobre pastirje, kot so bili oni iz Betlehema, ki so odkrili mojega Sina in njegovo Mater …
Moli svoj rožni venec, naroča Bog! Treba je, da se vaša molitev vrti, vrti in se znova vrti, kar počnejo jagode rožnega venca med vašimi prsti. Ko bom hotel, to vam zagotavljam, boste prejeli dobro hrano, ki krepi srce in pomirja dušo.
Torej, naroča Bog, molite vaš rožni venec in ohranite duha v miru!
Charles Péguy, francoski pesnik in pisatelj

V Marijini šoli sem našel Boga

Sv. Bernard nas uči, da o Mariji nikoli ne govorimo preveč. Sveto Devico sem se naučil ljubiti že v otroštvu, ko sem vsak večer molil sveti rožni venec z domačo družino ali sam, kadar se ta iz kakega razloga ni mogla zbrati.
Spoznal sem, da nam molitev rožnega venca vedno izprosi tiste milosti, ki jih potrebujemo. Osebno sem izkušal stalno pomoč Matere Božje v najpomembnejših trenutkih svojega krščanskega, redovniškega in duhovniškega življenja.
V časih mojega največjega dvoma, ko nisem bil več prepričan o svoji poklicanosti, sem vedno molil k Mariji in jo prosil, naj mi pomaga najti luč Svetega Duha, da bi se znal odločiti, kaj bi bilo bolje v slavo Božjo in za dobro duš. Večkrat, ko sem bil na tem, da zapustim redovniško in duhovniško življenje, je posredovala Devica Marija tako, da se je postavila med mano in moje dvome in me privedla na pravo pot.
Danes sem srečen, da me je sv. Devica Marija na materinski način prijela za roko in me tako privedla k Srcu njenega Božjega Sina. V Marijini šoli sem našel Boga. Ljubim ga in mu z veseljem sledim.
Msgr. Vitorio Pavanello SDB
nadškof emeritus, Campo Grande (Brazilija)

torek, 18. februar 2020

35 LET BERNARDOVE DRUŽINE

V 2. številki revije V Materini šoli, decembra 1985, je za uvodnik zapisano, da se je začela polletna priprava na popolno izročitev Bogu po Mariji. Nato sledi:
»Naš cilj je, živeti v svetu cistercijansko duhovnost: moli in delaj! Gre za poglobljeno služenje Bogu in človeku. Tisto, kar že delamo, naj bi delali bolje. Okrog Marije bomo skupaj s cistercijani in z vami, Bernardovi sodelavci, ki se naših mesečnih srečanj ne morete udeleževati, povezani v eno duhovno družino. Molitev vsaj ene desetke rožnega venca (ali križevega pota ali litanij ali hvalnic ali večernic) nas bo k temu spodbujala in nam za to izprosila Božjo pomoč. Tako bomo Marijino šolo razširili v naše vsakdanje življenje.
Nekatere značilnosti cistercijanskega življenja lahko vsaj deloma upoštevamo in uresničujemo v svojem vsakdanjem življenju. Za cistercijane je značilna neka odmaknjenost od hrupa sredi sveta. Samota in molk sta tu posvečena in vodita človeka v osebno poglobitev ter v tesno povezanost z Bogom po molitvi.
Skoraj 900-letno zgodovino cistercijanov povezuje kot rdeča nit Devica Marija. Cistercijani so med našim narodom že od začetka vneto širili njeno češčenje. Ljudi so učili molitev, ki so posvečene Materi Božji. Zato ni nič čudnega, da je prav v Stiškem rokopisu iz 1. polovice 15. stoletja prvič v slovenskem jeziku zapisana molitev Pozdravljena, Kraljica. Cistercijani so zidali Marijine cerkve in oltarje. Slovesno so obhajali njene praznike.
Marija vodi h Kristusu. Cistercijanska duhovnost je po zgledu sv. Bernarda tesno povezana s Kristusom. Glavnega cistercijanskega svetnika pogosto vidimo na slikah ne le skupaj z Marijo, ampak tudi s Kristusom ali njegovim križem.
Cistercijansko življenje je uresničevanje gesla 'Moli in delaj!' Molitveno bogoslužje z vsakdanjo skupno mašno daritvijo je postavljeno na prvo mesto. Duhovno branje je nepogrešljiva vsakdanja hrana. Tako se menih ne hrani le s kruhom sv. obhajila, marveč tudi s kruhom Božje besede. Ročno delo meniha povezuje z naravo, ki človeka dviga k Bogu.
Samostanske stavbe, ki so iz stoletja v stoletje rastle in se razvijale, kakor bi bile živ organizem, tudi vodijo človeka k Bogu. Nastajale so iz vere in vabijo človeka k poglobljeni veri.«

Kdo je bil sv. Benedikt?

Duhhovnost cistercijanov je pravzaprav benediktinska duhovnost. Cistercijani žive po Pravilu sv. Benedikta. Red belih menihov je nastal iz težnje po natančnejšem izpolnjevanju tega Pravila, kakor so ga v tistem času izpolnjevali benediktinci.
Sv. Benedikt, oče zahodnega meništva in prvi zavetnik krščanske Evrope, se je rodil leta 480 v umbrijskem mestu Nursiji v Italiji. Tri leta je v neprestanem poglabljanju v Boga živel v samosti, v votlini. Ko so nekega dne tega puščavnika odkrili pastirji, so začeli k njemu prihajati od blizu in daleč ljudje, da bi jim bil duhovni učitelj in voditelj. Ljubeznivo jih je sprejemal in jim pomagal v duševnih stiskah in težavah.
Začeli so prihajati tudi taki, ki so hoteli popolnoma posnemati Benediktovo molitveno življenje v samoti. Benedikt jih je preskusil in uvedel v meniški način življenja. Okrog svoje votline je ustanovil dvanajst samostanov po dvanajst menihov. Pozneje je s skupino menihov deloval na Monte Cassinu, ki je postal matični samostan benediktinskega reda. Glas o Benediktovi svetosti je privabljal čedalje večje množice. Oznanjal jim je evangelij, jih tolažil in jim bil duhovni voditelj. Na Monte Cassinu je napisal meniško Pravilo, katerega so se mnogi menihi držali po vsej Evropi, benediktinci in cistercijani pa se po njem ravnamo še danes.

Kaj pravi Benediktovo Pravilo o molitvi?

»Preden se lotiš kakega dobrega dela, si z gorečo molitvijo od Kristusa izprosi, da ga on dopolni.«
»Gospoda bomo prosili, naj nam pomaga s svojo milostjo, kajti naša narava je preslabotna.«
»Pogosto se posvečaj molitvi.«
»Svoje prejšnje grehe s solzami in vzdihi vsak dan v molitvi priznavaj Bogu.«
»Iz ljubezni do Kristusa moli za sovražnike.«

Odmevi

»Zelo rad – iz ljubezni do Stične – se pridružim molitvi desetke rožnega venca, če je možno, tudi kot član Bernardove družine« (salezijanec).
»Danes je praznik darovanja Device Marije. Že človeku je lepo kaj darovati; darovati Bogu pa je najlepše! Zgodi se, da kdo naše darilo celo odkloni – kako to zaboli! – Bog ga ne odkloni nikoli! Kako tolažljivo je, da sprejme Bog že človekovo dobro voljo, trud, prizadevanje, da bi zanj in za bližnjega kaj storil! Bog z veseljem sprejme naš še tako majhen dar, da je le dan iz ljubezni, kaj šele, če mu vsak dan podarimo naše srce, da ga oblikuje po svojem Srcu!«
»Moja duša je polna klica Njega, ki ljubi, rešuje, daje moč. Le-to dobivam tudi po molitvi vseh Vas!«

ponedeljek, 17. februar 2020

Duhovne prireditve v Stični v letu 2020


FEBRUAR 2020
20. – 23. p. Vital Vider, zakonci z otroki
28. – 1. 3. o. Maksimilijan, birmanci
 
MAREC 2020
6. – 8. o. Maksimilijan, birmanci
6. – 8. Škofijska gimnazija Šentvid
8. ob 14.30 Bernardova družina in JMS
12. – 15. p. Vital Vider, zakonci z otroki
20. – 22. o. Maksimilijan, birmanci
27. – 29. o. Maksimilijan, birmanci
 
APRIL 2020
3. – 4. Skupnost Emanuel
10. – 12. Katoliška mladina
15. – 17. Vrtec Jurček
17. – 19. Silvo Novak, duhovne vaje
19. ob 3.00 v baziliki n. Božj. usm., BD in JMS
23. – 26. p. Vital Vider, zakonci z otroki
24. – 26. Katoliška mladina
 
MAJ 2020
9. – 10. Skupnost Emanuel
10. Bernardova družina in JMS, romanje
13. ob 19.30 fatimska pobožnost v baziliki
 
JUNIJ 2020
12. – 14. p. Andrej Benda, zakonci z otroki
12. ob 19.30 fatimska pobožnost v baziliki
14. ob 14.30 Bernardova družina in JMS
20. – 21. Skupnost Emanuel
 
JULIJ
6. – 10. Mednarodno srečanje mladih čebelarjev
13. fatimska pobožnost ob 19.30 v cerkvi
16. – 19. p. Andrej Benda, zakonci
30. – 2. 8. Marjan Turnšek, zakonci
 
Prijave za skupine v Domu duhovnosti sprejema voditelj Doma p. Nikolaj:
po e-mailu opatija.dom.duhovnosti@gmail.com
ali na telefon: 041 972 813.

Večdnevne skupine se redno začno ob 18.00 zvečer, ali po dogovoru.
Prijave posameznih udeležencev sprejemajo voditelji skupin.
P. dr. Nikolaj Aracki, GSM: 041/972 813; e-naslov: nikolaj.aracki@rkc.si
P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si
P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si
Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si
P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si
Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65
P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945
Dr. Maksimilijan Matjaž, maksimilijan.matjaz@rkc.si
P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si
P. Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net
P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si
P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Bernardova družina bo imela skupaj z Združenjem posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu v letu 2020 (BD in JMS) srečanja na 2. nedeljo v mesecu v opatovi kapeli od 14.30 do 16.30: 12. januarja, 9. februarja, 8. marca, 19. aprila (ob 15.00 v cerkvi na nedeljo Božjega usmiljenja), 10. maja (skupno romanje v Marijino svetišče), 14. junija, 20. avgusta (ob 19.00 v cerkvi), 13. septembra (ob 19.30 skupaj s fatimsko pobožnostjo v cerkvi), 11. oktobra, 8. novembra in 13. decembra.

Fatimska pobožnost leta 2020 bo v cerkvi ob 19.30: 13. maja, 12. junija, 13. julija, 13. avgusta, 13. septembra (tudi Bernardova družina in Združenje JMS), 13. oktobra.

Duhovne vaje: Jezus nas uči moliti: od 17. do 19. januarja 2020.
Vabljeni še posebej člani Bernardove družine in posvečeni Jezusovemu in Marijinemu Srcu, zlasti animatorji. Spremljevalec: p. Anton Nadrah. Prijave: anton.nadrah@rkc.si do 10. januarja

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Iz samostanske kronike

Dne 23. decembra 2019 je minilo 900 let od uradne ustanovitve cistercijanskega reda, ko ga je s posebnim dokumentom potrdil papež Kalist II. 23. decembra 1119 in s tem potrdil tudi Listino ljubezni (Carta caritatis), ki jo je sestavil opat Štefan Harding, tretji opat samostana Cistercium. V stiškem samostanu so do razpusta samostana 1784 hranili najstarejši ohranjeni zapis te listine. Danes ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK). Naš samostan je ob tej visoki obletnici poskrbel za faksimilno izdajo in zato od ravnatelja NUK-a Viljema Lebana prejel tole zahvalo: »Cistercijanskemu samostanu Stična za izdelavo faksimila Carte Caritatis, znanstveno aktualizacijo ustanovnega dokumenta in priložnostno razstavo. Gradivo predstavlja pomembno obogatitev zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Ljubljana, 2. december 2019.«
Letošnje velike in umetniške jaslice so postavljene v okolico Kranjske Gore, v spomin na novega opata Maksimilijana Fileja, ki izhaja iz Kranjske Gore. Na ogled bodo do svečnice. Zaradi velikosti in da ne bi motile samostanskih molitev, niso v cerkvi, ampak v posebni stavbi. Več smerokazov obiskovalce usmerja tja. Jaslice je pripravljala in postavljala ekipa mož, predvsem iz župnije Stična, in sicer pod vodstvom Marjana Zadravca. Glinene glave in roke je izdelala Anica Čebašek iz Ribnice, oblekice: Ana in Tone Prosen, elektronika: Edo Strah, elektroinštalacije: Slavko Culjkar, izdelava robotkov: Andrej Sečnik, programiranje robotkov: Blaž Gregorčič. Že v štirih dneh je jaslice obiskalo več ljudi kakor lani cel mesec.
Nekaj izvodov 1. številke je bilo napačno vezanih, brez druge polovice. Če je kdo dobil tak izvod, naj sporoči naslov in bo dobil pravilnega.
Tej številki je priložena položnica. Čeprav je naročnina prostovoljna, bosta g. opat in ekonom vesela, če bodo vsaj v glavnem pokriti tiskarski in poštni stroški. Bog povrni za vsak dar.
kronist