Rešil me je rožni venec

V dobi otroštva sem prejel svete zakramente, čeprav moja družina ni bila najbolj verna. Pozneje sem se oddaljil od vere, a sem si kljub temu prizadeval, da bi bil do vseh ljudi dober. Od vere so me odbijali verni ljudje, ki niso živeli v skladu z vero. Izbral sem si partnerko in z njo živel pri svoji mami. Imela sva hčerko, ki je zdaj stara dvanajst let. Partnerka in mama se nista razumeli in je stalno prihajalo do prepirov. Pri tem sem zelo trpel. Partnerka ni mogla sprejemati drugačnost ljudi. Šel sem v Medžugorje in tam našel poseben mir. Zlasti sem se umiril pri večerni molitveni uri pred Najsvetejšim. Med potjo domov smo v avtobusu molili rožni venec. Nisem ga še znal moliti, sklenil pa sem, da se ga moram naučiti. Vendar sem kmalu potem zašel v izredno velike vsakovrstne težave in hude depresije, iz katerih nisem videl rešitve. Domači so me zavrgli, vdal sem se pijači. Pomislil sem celo na samomor. Do preobrata je prišlo, ko sem pomislil na rožni venec in ga začel redno vsak dan moliti. Izredno mi je pomagal, da sem se umiril in so se začele reševati psihične in vse druge, celo finančne težave. Popolnoma sem prekinil z alkoholom. Ne živim s partnerko, ampak popolnoma zdržno ter skrbim za hčerko. Hodim redno, večkrat tudi čez teden, k sveti maši in pogosto k spovedi. Kakor me nekaj vleče k molitvi rožnega venca, tako me vleče tudi k mašni daritvi. Pri moji duhovni rasti mi požrtvovalno pomagata dva duhovnika.

Jan

Z rožnim vencem sem se pomirila

Ta molitev me je že od otroških let dolgočasila. Imela sem jo za smešno ponavljanje enega in istega in v njej nisem videla smisla. Pa še kolena so me bolela, ko smo klečali ob klopi. Potem so prišle stiske, ki so pobrale moj notranji mir, mojo gotovost vase, in prinesle negotovost, žalost, nemir in strah. Ko se nisem zmogla sama rešiti iz tega, sem se nekega večera zatekla k molitvi rožnega venca. Proti koncu molitve sem začutila, da sem se počasi umirila. Rožni venec sem začela moliti vsak večer. In z vsako molitvijo sem se počutila bolje. Nisem bila več sama. Z menoj je bil Bog Oče, Jezus in Marija. Tako je postala ta molitev del mojega vsakdana.

Vedno bolj sem razumela, da je to pogovor z Bogom. In začela sem se pogovarjati. Med posamezne molitve se je izlivalo vse, kar je napolnjevalo moje srce: strah, kesanje, prošnje, zahvale, adoracija …, preproste besede, nič izumetničenega, kot je privrelo iz mojega srca. Odprla sem svoje srce, da se me je molitev včasih dotaknila do solz.

Potem sem pričela dvomiti, če je tako prav. Nekega dne sem šla k spovedi. Nič nisem omenila spovedniku tega dvoma, pozabila sem na to. Na koncu pogovora pa mi je duhovnik dejal: »Molite rožni venec, a molite ga živo! Med molitev položite vse, kar vas teži. Pogovarjajte se z Bogom!« Osupnila sem, kako on ve, da sem o tem dvomila. Tako je Jezus odgovoril na moje vprašanje.

Marjeta

Danes rožni venec ohranja vso svojo moč

V okrožnici o rožnem vencu papež sv. Janez Pavel II. potrjuje svojo osebno pobožnost do Marije, ki ga je vodila k temu, da je svetle skrivnosti vključil v rožni venec. V okrožnici nas tudi opogumlja, da bi ga molili vsak dan: »Zgodovina rožnega venca kaže, kako so molitev, še posebno dominikanci, izvrševali v težkih trenutkih Cerkve, ki jih je povzročilo širjenje herezije. Danes se nahajamo pred novimi izzivi. Zakaj ne bi vzeli v roke rožnega venca z isto vero kot naši predhodniki? Rožni venec ohranja vso svojo moč in ostaja nujno potrebno sredstvo v pastoralni prtljagi vsakega dobrega evangelizatorja.«

Papež nas opogumlja, da rožni venec razumemo kot gledanje Kristusovega obličja skupaj s presveto Devico.

Rožni venec pomaga v težavah

Starejši redovni brat je v neki benediktinski opatiji pripovedoval iz svojega življenja, kako se je srečeval z mnogimi težavami, kako so predstojniki s pokorščino včasih pretiravali in kako so se sobratje dostikrat nevljudno obnašali do njega. Na vprašanje, kako je to sprejemal in predvsem, kako je ob vsem tem ohranil svoj humor, je odgovoril: »Tukaj pomaga samo molitev.« »Kaj pa ste molili?« »Žalostni del rožnega venca: ki je za nas krvavi pot potil, in: ki je za nas križan bil. To zadostuje.« Stalno dolgoletno premišljevanje Getsemanija in Golgote ga je usposobilo, da je obvladoval težke situacije, da ga to ni strlo, marveč je ostal notranje miren in zdrav. Tako se počasi približamo Jezusovemu ravnanju. On se tudi ni odtegoval problemom našega zemeljskega življenja, marveč jih je sam pretrpel in nas ravno s tem odrešil.

Dr. Lambert Ehrlich kot apostol rožnega venca

Poseben apostol rožnega venca je bil profesor dr. Lambert Ehrlich. Rožni venec je priporočal študentom in ga z njimi tudi molil. Eden od študentov je povedal: »Najbolj mi je v spominu Ehrlichovo priporočanje molitve. Ni minil dan, da ne bi molil z nami, ki smo zahajali v njegovo sobo, svoje najljubše molitve – svetega rožnega venca. On je klečal. Mi akademiki smo spočetka stali za njim. Toda kmalu nas je premagal njegov zgled, da smo pokleknili in z njim kleče molili: ki je od mrtvih vstal, ki je v nebesa šel … Šele pri Ehrlichu sem spoznal vrednost te silne molitve, ki je bila njemu najlepša in najbolj učinkovita.« Ko je 26. maja 1942, zadet od sovražnikovih krogel, omahnil, so ob njegovem truplu na Streliški ulici v Ljubljani ljudje takoj pokleknili in molili rožni venec. Ob njegovem mrtvaškem odru v Akademskem domu so se študentje vrstili in ves dan glasno molili rožni venec. Molili so ga tudi pozneje na njegovem grobu. Ko so na praznik vseh svetih leta 1944 na mučenčevem grobu štirje študentje glasno molili rožni venec, je nekdo dejal: »Dokler bo imel naš narod mnogo študentov z rožnim vencem v rokah, se mu ni bati.«

Cvetovi za Marijo Z rožnim vencem je prenovil župnijo

Sv. Ludvik Marija Grignion Montfortski pripoveduje o rožnem vencu tale zgled: Neki župnik je večkrat in z vidnim veseljem pripovedoval, kako je z rožnim vencem prenovil župnijo. Dejal je: »V svojih pridigah sem obravnaval najvažnejše resnice, a brez uspeha. Nobenega poboljšanja nisem zaznal. Končno sem se odločil, da bom pridigal o rožnem vencu. Razložil sem vernikom, kako odlična molitev je rožni venec in kako ga je treba moliti. In sedaj izjavljam z vsem poudarkom: Ko sem dosegel, da so ljudje v moji župniji vzljubili rožni venec, je bilo mogoče v pol leta videti veliko izboljšanje. Resnično je, da ima rožni venec na sebi neko Božje maziljenje, s katerim gane človeška srca ter jim vlije strah pred grehom in ljubezen do kreposti.«