V 32. poglavju svojega življenjepisa sv.
Terezija Avilska pripoveduje o videnju pekla, katero ji je Gospod dal leta
1559: »To je ena od najpomembnejših milosti, ki mi jo je Gospod podaril na
način, da bi mogla iz nje izvleči največjo korist. Izgubila sem strah pred
stiskami in nasprotji tega življenja in od nje sem prejela dovolj poguma za
njihovo prenašanje.« V istem 32. poglavju to videnja osmišlja poseben svet, ki
se je rodil 24. avgusta 1562 kot natančno nasprotje pekla: prvi reformirani
karmel sv. Jožefa v Avili. Majhna Sveta Družina na zemlji!
Majhen samostan, ki je bil uresničen po želji
Božjega Srca, ji je opisal Jezus nekega dne po sv. obhajilu: »Jezus je želel,
da bi bil samostan posvečen sv. Jožefu, ki nas bo varoval in katerega kip bo
postavljen nad ena od njegovih vrat. Marijin kip mora biti postavljen nad druga
vrata in Jezusov nad osrednja. Ta samostan bi bil zvezda, ki bi izžareval
veliko luč.« Vse je jasno: Ta Božji svet je svet sv. Jožefa. Obstaja dvoje
vrat: Prva, vhodna vrata, vodijo na cesto in so zaupana sv. Jožefu. Ta vrata
omogočajo, da zapustimo ta zapleteni, zmedeni, sovražni in nevarni svet. Druga
vrata, skozi katera je Jezus prišel na ta svet, so skrivnostna. To so Marijina
vrata, ki se odpirajo v nebesa.
P. André Doze, Jožef, senca Očeta
