Razstava župnika in akademskega slikarja Jošta Snoja v Stični

V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični smo v četrtek, 18. junija 2015 slovesno odprli občasno razstavo Jošta Snoja: Slike. Odprtje razstave je bilo v duhu spravne daritve v imenu umetnosti. Za uvod smo poslušali verze iz Balantičevega nedokončanega soneta, v interpretaciji Klare Kastelec, študentke AGRFT-ja, o razstavi pa sta spregovorila akademska slikarka Nika Zupančič in avtor likovnih del, gospod Jošt Snoj. Razstavo je slovesno odprl ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. Za glasbo sta poskrbela Peter in Jakob Barbo.

Na razstavi je na ogled 70 likovnih del. Med njimi so slike iz cikla Huda jama, krajine in sakralne slike. Razstava je obsežna, saj je postavljena v vseh treh razstavnih prostorih v pritličju muzeja. Razstavo spremlja dvojezični razstavni katalog: Nataša Polajnar Frelih, Jošt Snoj, Jošt Snoj: Slike / I dipinti, Stična : Muzej krščanstva na Slovenskem 2015.

Z razstavo likovnih del akademskega slikarja in duhovnika Jošta Snoja (roj. 1967) v Muzeju krščanstva na Slovenskem nadaljujemo predstavljanje umetnikov, ki so ali pa še ustvarjajo na področju sodobne sakralne likovne umetnosti. Tokratni umetnik v sebi združuje dvoje poslanstev. Jošt Snoj je duhovnik Ljubljanske nadškofije in kot teolog dnevno živi z Božjo besedo, o njej razmišlja in jo razlaga vernikom. V globinah njegovega srca in uma pa poleg besed nastajajo tudi podobe, ki jih s šolano roko akademskega slikarja vešče prenaša na slikarska platna, na stene prezbiterijev in kapel.

Jošt Snoj je od leta 2009 župnik v župniji Ljubljana Šmartno ob Savi, kjer tudi ustvarja. Ob prenovi župnišča je med letoma 2010 in 2012 uredil in poslikal Kapelo svetnikov, kjer se opravlja dnevno bogoslužje. Leta 2011 je v sodelovanju z arhitektom Andrejem Brozovičem poslikal zasebno jezuitsko kapelo pri sv. Jožefu v Ljubljani, in sicer na temo temeljnih motivov ignacijanske duhovnosti. V župnijski cerkvi Svete družine v Mostah v Ljubljani je leta 2012 poslikal prezbiterij, tema poslikave pa je Sveta družina v zgodovini odrešenja.

Od leta 2013 ustvarja serijo slik na temo Hude jame, pri čemer izhaja iz fotografij trupel. Prav tako slika podobe Marije z naslovom Mleko Božje Besede.

Razstava Jošt Snoj: Slike bo na ogled do 6. septembra 2015.

Vljudno vabljeni!

Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem

Razstava ob 100. obletnici izida NOVIN Slovenske krajine

V četrtek, 5. junija 2014, smo v Muzeju krščanstva na Slovenskem slovesno odprli jubilejno razstavo NOVINE Slovenske krajine, ki jo je leta 2013 pripravila Pastoralna služba Škofije Murska Sobota ob 100. obletnici izida Novin. O pomenu tega tednika za ohranjanje nacionalne in kulturne identitete med Slovenci v Prekmurju in o sami jubilejni razstavi sta spregovorila dr. Stanislav Zver in Lojze Kozar ml., slovesno pa jo je odprl msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof. Med Prekmurske ravnice sta nas s prekmurskima ljudskima skladbama popeljala skladatelj Roman Sarjaš in violinistka Maša Golob.

Bogata zgodovina izhajanja tega pomembnega časopisa je bila predstavljena na 12 panojih, v vitrinah pa so bili na ogled tudi posamezni originalni izvodi Novin. Novine so začele izhajati decembra 1913 kot tednik, sprva s specifičnimi podnaslovi (družabni, zabavni, poučni list), pozneje kot glasilo Slovenske krajine (Prekmurja).

»Slovenci v Prekmurju smo dobili svoj tednik res komaj še v zadnjem trenutku, da so nas osvestile, nam pokazale smer v skupnost z ostalimi Slovenci, saj je vojna bila že na pragu in z njo velike spremembe v mednarodnem življenju.« (Lojze Kozar, st.)

Glede na državno pripadnost Prekmurja se zgodovina izhajanja Novin deli na tri obdobja. Prvo obdobje je obdobje od ustanovitve Novin leta 1913, ko Prekmurci dobijo prvo kulturno-politično glasilo, ki vztrajno budi njihovo narodno zavest, do konca prve svetovne vojne. Takoj po prvi svetovni vojni je nastopil vmesni čas, ko se je odločalo, kam se bo Prekmurje priključilo: k Madžarski ali k bodoči Jugoslaviji. Tretje obdobje nastopi avgusta 1919, ko je Prekmurje pripadlo Jugoslaviji, a je prišlo do velikih razočaranj, tako na posvetni kot cerkveni ravni.

Kot je še zapisal mag. Franc Kuzmič, upokojeni muzejski svetovalec Pomurskega muzeja Murska Sobota, so Novine sicer skrbele za versko vzgojo, a so pretežno širile ljudem obzorje glede splošnega spoznavanja sveta in dogajanj v njem, prinašale novice v domačem kraju, nakazovale nova pota v gospodarstvu, učile pametnega kmetovanja, trgovanja in obrti. Med prvo svetovno vojno so bile nenadomestljiva vez med vojaki na bojiščih in domačimi. Prav tako so domači literarni ustvarjalci v njih objavljali leposlovne prispevke, med njimi svoje prvence: Miško Kranjec, Anton Vratuša, Naci Kranjec, Ferdo Godina idr.

Njihov najvišji cilj je bil dvigovati slovensko zavest pod madžarsko oblastjo, a zelo previdno, saj so le tako lahko izhajale. Novine so vodile tudi borbo za popolno gimnazijo v Soboti, za pravično delitev agrarne zemlje, se zavzemale za zavod za revne dijake (internat) in se borile proti vplivom raznih ideologij. Obenem so postopoma prilagajale prekmurščino v osrednji slovenski knjižni jezik. Novine so izhajale do okupacije Prekmurja leta 1941.

mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem