V četrtek, 5. junija 2014, smo v Muzeju krščanstva na Slovenskem
slovesno odprli jubilejno razstavo NOVINE
Slovenske krajine, ki jo je
leta 2013 pripravila Pastoralna služba Škofije Murska Sobota ob
100. obletnici izida Novin.
O pomenu tega tednika za ohranjanje nacionalne in kulturne identitete med
Slovenci v Prekmurju in o sami jubilejni razstavi sta
spregovorila dr. Stanislav Zver in Lojze Kozar ml., slovesno pa jo je odprl
msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof. Med Prekmurske ravnice sta nas s
prekmurskima ljudskima skladbama popeljala skladatelj Roman Sarjaš in violinistka
Maša Golob.
Bogata zgodovina izhajanja tega pomembnega časopisa je
bila predstavljena na 12 panojih, v vitrinah pa so bili na ogled tudi posamezni
originalni izvodi Novin. Novine so
začele izhajati decembra 1913 kot tednik, sprva s specifičnimi podnaslovi
(družabni, zabavni, poučni list), pozneje kot glasilo Slovenske krajine
(Prekmurja).
»Slovenci v Prekmurju smo dobili svoj tednik
res komaj še v zadnjem trenutku, da so nas osvestile, nam pokazale smer v
skupnost z ostalimi Slovenci, saj je vojna bila že na pragu in z njo velike
spremembe v mednarodnem življenju.« (Lojze Kozar, st.)
Glede na državno pripadnost Prekmurja se
zgodovina izhajanja Novin deli na tri
obdobja. Prvo obdobje je obdobje od ustanovitve Novin leta 1913, ko Prekmurci dobijo prvo kulturno-politično
glasilo, ki vztrajno budi njihovo narodno zavest, do konca prve svetovne vojne.
Takoj po prvi svetovni vojni je nastopil vmesni čas, ko se je odločalo, kam se
bo Prekmurje priključilo: k Madžarski ali k bodoči Jugoslaviji. Tretje obdobje
nastopi avgusta 1919, ko je
Prekmurje pripadlo Jugoslaviji, a je prišlo do velikih razočaranj, tako na
posvetni kot cerkveni ravni.
Kot je še zapisal mag. Franc Kuzmič, upokojeni
muzejski svetovalec Pomurskega muzeja Murska Sobota, so Novine sicer skrbele za versko vzgojo, a so pretežno širile ljudem
obzorje glede splošnega spoznavanja sveta in dogajanj v njem, prinašale novice
v domačem kraju, nakazovale nova pota v gospodarstvu, učile pametnega
kmetovanja, trgovanja in obrti. Med prvo svetovno vojno so bile nenadomestljiva
vez med vojaki na bojiščih in domačimi. Prav tako so domači literarni
ustvarjalci v njih objavljali leposlovne prispevke, med njimi svoje prvence:
Miško Kranjec, Anton Vratuša, Naci Kranjec, Ferdo Godina idr.
Njihov najvišji cilj je bil dvigovati slovensko
zavest pod madžarsko oblastjo, a zelo previdno, saj so le tako lahko izhajale. Novine so vodile tudi borbo za popolno
gimnazijo v Soboti, za pravično delitev agrarne zemlje, se zavzemale za zavod
za revne dijake (internat) in se borile proti vplivom raznih ideologij. Obenem
so postopoma prilagajale prekmurščino v osrednji slovenski knjižni jezik. Novine so izhajale do okupacije
Prekmurja leta 1941.
mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja
krščanstva na Slovenskem
