Nekaj odmevov duhovnikov na »Stično mladih« 5

»Med različnimi vidiki pohvale vrednih podrobnosti letošnje Stične (ki jih resnično ni malo) izrekam svoje veselje, da nas je prišel pozdravit predsednik republike. Resnično je bilo tako: prišel je, prijazno pozdravil, malo zapel in odšel. Doživel sem, da smo končno dosegli normalno stanje in da so bile stvari postavljene tako, kot takšnemu dogodku pritiče: toliko mladih državljanov na kupu naš predsednik pač ne doživi ravno pogosto. In to veselih, treznih in pripravljenih zagristi v prihodnost. Še več, pravzaprav je to največji verski dogodek v državi; ne po imenitnosti, pač pa po številu in pomembnosti. Pozdrav predsednika republike na takšni stvari doživljam kot normalnost, ki nam zagotovo dobro dene. Organizatorjem čestitke za to potezo, gospodu predsedniku pa hvala, ker je bil med nami normalen, vesel in poln spodbude; ne zbadljivo omenjajoč te ali one možne zagate, niti ne okorno beroč z nekih listkov ali hecno stoječ kot nevednež« (Janez).