Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

ponedeljek, 8. september 2014

Jaslice v voščeni katedrali br. Bernarda

V ponedeljek, 23. 6. 2014, smo v Muzeju krščanstva na Slovenskem postavili na ogled izjemno voščeno gotsko katedralo z jaslicami, ki jo od leta 2008 dalje za samostanskimi zidovi »gradi« stiški menih br. Bernard Rajbar, in nekaj njegovih unikatnih velikonočnih in jubilejnih sveč. Po stenah so obešene fotografije p. Branka Petauerja, ki razkrivajo skrivnostne poglede v notranjost katedrale. Razstavo je slovesno odprl p. dr. Leopold Grčar OFM, ki je imel tudi predavanje z naslovom Luč, ki razsvetljuje: Sveče in samostanske jaslice v katedrali!. Večer je s pesmijo dopolnil Stiški kvartet, Ana Blaževič Arko iz Stične pa nam je zaigrala na violino. Razstava bo na ogled do 31.8.2014.
V Materini šoli objavljamo del pogovora z br. Bernardom, avtorjem jaslic v voščeni katedrali, celoten pogovor pa si lahko preberete v spremni publikaciji: Nataša Polajnar Frelih, Luč, ki razsvetljuje: jaslice v gotski katedrali iz voska, samostansko delo, Stična 2014.
Spoštovani br. Bernard, kdaj si začel z izdelovanjem svoje prekrasne voščene gotske katedrale?
Idejo za izdelavo voščene gotske katedrale sem dobil leta 2007 za božič. Malo pred tem, v začetku novembra, sem se vrnil iz cistercijanskega samostana Mehrerau ob Bodenskem jezeru v Avstriji. V naši samostanski obednici v Stični so bile postavljene jaslice, sestavljene iz figuric, vzetih iz različnih kompletov. /…/ Ko sem jih opazoval, sem si rekel: »Zakaj pa ne bi sam poskusil za našo obednico narediti novih jaslic in z njimi zamenjati te, ki ne ustrezajo več estetskemu videzu? Dalo bi se jih narediti kar iz voska.« /…/
Potem sem za novo leto dobil voščilnico nečakinje br. Norberta, na njej pa je bila slika jaslic. /…/ Voščilnica me je zelo močno nagovorila. Začel sem premišljevati o božiču kot o veličastnem, mogočnem dogodku. Prvič sem začutil, kako se je mogočni Bog sklonil k tako majhnemu človeku. Ob gledanju te voščilnice mi je padla kot z neba ideja: »Kaj če bi tudi jaz naredil eno tako gotsko katedralo, in to iz voska, ter vanjo postavil sveto Družino?« /…/
Kako je začela nastajati tvoja mogočna arhitektura? Najprej si izdelal prezbiterij, potem zvonik. Kako je to šlo? Spominjam se, da je bila katedrala vsako leto večja.
Leta 2008 je bil »zgrajen« najprej prezbiterij, v naslednjih letih pa še prečna ladja in zvonik. Glavno ladjo sem »gradil« dve leti in je bila dokončana leta 2013. Vse te letnice so vgravirane na skritih mestih na zunanjščini katedrale.
Prosim, opiši zunanjost katedrale. Koliko je dolga, široka, visoka? Kako visok je zvonik?
Katedrala je dolga 242 cm, široka 153 cm in visoka 160 cm. Zvonik je visok 251 cm.
Koliko kilogramov voska si že porabil?
Ne vem točno. Vem pa, da samo zvonik tehta 292 kg. Glede na celotno težo izdelka bi se verjetno po čebeljih kilometrih dalo priti okoli sveta. Kot vemo, čebele pri nabiranju medu preletijo ogromne razdalje.
Kaj vse vidimo v notranjosti? Kukanje skozi glavna in stranska vrata nam razkriva zelo zanimive poglede.
Ko pogledamo skozi glavni vhod, vidimo glavni oltar s sveto Družino. Vidimo tudi korne klopi, zbor angelov in osem nagrobnikov, postavljenih vzdolž glavne ladje. Z nagrobniki želim ohranjati spomin na moje pokojne sobrate, ki so svoje zemeljske jaslice že začeli v večnosti.
Nad glavnim vhodom lahko natančen opazovalec opazi tudi dvojne orgle. Če pa pogledamo skozi leva in desna stranska vrata prečne ladje, pa zapazimo preostalih dvanajst nagrobnikov in sedilje (liturgične sedeže).
Koliko je oltarjev in komu so posvečeni?
Po predpisih mora biti v cerkvi le en oltar in tako je tudi v tej katedrali. Glavni oltar je posvečen sveti Družini. Ker pa so se ob Jezusovem rojstvu zbrale trume angelov, sem tudi jaz poskrbel, da je truma angelov prišla tudi v te jaslice. Ko so napolnili notranjost, so svoja mesta zasedli še na zunanjščini, da tudi od tam oznanjajo veselo novico – rojstvo Božjega Sina.
Ali si narišeš načrt za nagrobnik, arhitekturo ali delaš kar neposredno »iz glave«?
Načrta nimam. Delam iz glave in trenutnega razpoloženja.
Kje pravzaprav dobiš vosek? Ga kupiš ali uporabljaš vosek starih sveč?
V začetku sem uporabljal vosek starih sveč, ko pa je tega začelo primanjkovati, sem ga velikodušno začel dobivati od p. Avguština Novaka, ki je samostanski čebelar. Ker je začelo primanjkovati tudi tega voska, mi je velikodušno začel pomagati tudi čebelar Alojz Janežič s Poljan nad Stično.
Kakšni so odzivi na katedralo s strani obiskovalcev?
Obiskovalci sprašujejo, če je ta katedrala kopija kakšne resnične katedrale. Zelo jih preseneti, ko vidijo, da je iz voska. Radi jo fotografirajo, še prej seveda vprašajo za dovoljenje. Najbolj so je veseli otroci, ki so zelo radovedni in tudi najlažje pokukajo vanjo, saj so njihove oči ravno v višini vhoda vanjo.
Vsako leto nas prav prijetno presenetiš z novimi elementi na katedrali ali v njej. Kakšni so tvoji načrti s katedralo v prihodnje?
Ja, katedralo je potrebno še dokončati. Manjkajo stebrički, dekoracija, vitraži. Želim si, da bi čim dlje vzdržala in da bo primerno oskrbovana. Želja, ki jo imam, pa je ta, da bi čim dalj (še mnogo let) gledalcu pričarala božično zgodbo, ki ji lahko damo naslov: Luč, ki razsvetljuje.

mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem

Ni komentarjev:

Objavite komentar