V ponedeljek, 23. 6. 2014, smo v Muzeju
krščanstva na Slovenskem postavili na ogled izjemno voščeno gotsko katedralo z
jaslicami, ki jo od leta 2008 dalje za samostanskimi zidovi »gradi« stiški
menih br. Bernard Rajbar, in nekaj njegovih unikatnih velikonočnih in
jubilejnih sveč. Po stenah so obešene fotografije p. Branka Petauerja, ki
razkrivajo skrivnostne poglede v notranjost katedrale. Razstavo je slovesno odprl p. dr. Leopold Grčar OFM, ki je imel
tudi predavanje z naslovom Luč, ki
razsvetljuje: Sveče in samostanske jaslice
v katedrali!. Večer
je s pesmijo dopolnil Stiški kvartet, Ana Blaževič Arko iz Stične pa nam je zaigrala na
violino. Razstava
bo na ogled do 31.8.2014.
V Materini šoli objavljamo del pogovora z br.
Bernardom, avtorjem jaslic v voščeni katedrali, celoten pogovor pa si lahko
preberete v spremni publikaciji: Nataša Polajnar Frelih, Luč, ki razsvetljuje: jaslice v gotski katedrali iz voska, samostansko delo, Stična 2014.
Spoštovani br. Bernard, kdaj
si začel z izdelovanjem svoje prekrasne voščene gotske katedrale?
Idejo za izdelavo voščene gotske katedrale sem
dobil leta 2007 za božič. Malo pred tem, v začetku novembra, sem se vrnil iz
cistercijanskega samostana Mehrerau ob Bodenskem jezeru v Avstriji. V naši
samostanski obednici v Stični so bile postavljene jaslice, sestavljene iz
figuric, vzetih iz različnih kompletov. /…/ Ko sem jih opazoval, sem si rekel:
»Zakaj pa ne bi sam poskusil za našo obednico narediti novih jaslic in z njimi
zamenjati te, ki ne ustrezajo več estetskemu videzu? Dalo bi se jih narediti
kar iz voska.« /…/
Potem sem za novo leto dobil voščilnico
nečakinje br. Norberta, na njej pa je bila slika jaslic. /…/ Voščilnica me je
zelo močno nagovorila. Začel sem premišljevati o božiču kot o veličastnem,
mogočnem dogodku. Prvič sem začutil, kako se je mogočni Bog sklonil k tako
majhnemu človeku. Ob gledanju te voščilnice mi je padla kot z neba ideja: »Kaj
če bi tudi jaz naredil eno tako gotsko katedralo, in to iz voska, ter vanjo postavil
sveto Družino?« /…/
Kako je začela nastajati
tvoja mogočna arhitektura? Najprej si izdelal prezbiterij, potem zvonik. Kako
je to šlo? Spominjam se, da je bila katedrala vsako leto večja.
Leta 2008 je bil »zgrajen« najprej prezbiterij,
v naslednjih letih pa še prečna ladja in zvonik. Glavno ladjo sem »gradil« dve
leti in je bila dokončana leta 2013. Vse te
letnice so vgravirane na skritih mestih na zunanjščini katedrale.
Prosim, opiši zunanjost
katedrale. Koliko je dolga, široka, visoka? Kako visok je zvonik?
Katedrala je dolga 242 cm, široka 153 cm in
visoka 160 cm. Zvonik je visok 251 cm.
Koliko kilogramov voska si že
porabil?
Ne vem točno. Vem pa, da samo zvonik tehta 292
kg. Glede na celotno težo izdelka bi se verjetno po čebeljih kilometrih dalo
priti okoli sveta. Kot vemo, čebele pri nabiranju medu preletijo ogromne
razdalje.
Kaj vse vidimo v notranjosti?
Kukanje skozi glavna in stranska vrata nam razkriva zelo zanimive poglede.
Ko pogledamo skozi glavni vhod, vidimo glavni
oltar s sveto Družino. Vidimo tudi korne klopi, zbor angelov in osem
nagrobnikov, postavljenih vzdolž glavne ladje. Z nagrobniki želim ohranjati
spomin na moje pokojne sobrate, ki so svoje zemeljske jaslice že začeli v
večnosti.
Nad glavnim vhodom lahko natančen opazovalec
opazi tudi dvojne orgle. Če pa pogledamo skozi leva in desna stranska vrata
prečne ladje, pa zapazimo preostalih dvanajst nagrobnikov in sedilje
(liturgične sedeže).
Koliko je oltarjev in komu so
posvečeni?
Po predpisih mora biti v cerkvi le en oltar in
tako je tudi v tej katedrali. Glavni oltar je posvečen sveti Družini. Ker pa so
se ob Jezusovem rojstvu zbrale trume angelov, sem tudi jaz poskrbel, da je
truma angelov prišla tudi v te jaslice. Ko so napolnili notranjost, so svoja
mesta zasedli še na zunanjščini, da tudi od tam oznanjajo veselo novico –
rojstvo Božjega Sina.
Ali si narišeš načrt za
nagrobnik, arhitekturo ali delaš kar neposredno »iz glave«?
Načrta nimam. Delam iz glave in trenutnega
razpoloženja.
Kje pravzaprav dobiš vosek?
Ga kupiš ali uporabljaš vosek starih sveč?
V začetku sem uporabljal vosek starih sveč, ko
pa je tega začelo primanjkovati, sem ga velikodušno začel dobivati od p.
Avguština Novaka, ki je samostanski čebelar. Ker je začelo primanjkovati tudi
tega voska, mi je velikodušno začel pomagati tudi čebelar Alojz Janežič s
Poljan nad Stično.
Kakšni so odzivi na katedralo
s strani obiskovalcev?
Obiskovalci sprašujejo, če je ta katedrala
kopija kakšne resnične katedrale. Zelo jih preseneti, ko vidijo, da je iz
voska. Radi jo fotografirajo, še prej seveda vprašajo za dovoljenje. Najbolj so
je veseli otroci, ki so zelo radovedni in tudi najlažje pokukajo vanjo, saj so
njihove oči ravno v višini vhoda vanjo.
Vsako leto nas prav prijetno
presenetiš z novimi elementi na katedrali ali v njej. Kakšni so tvoji načrti s
katedralo v prihodnje?
Ja, katedralo je potrebno še dokončati.
Manjkajo stebrički, dekoracija, vitraži. Želim si, da bi čim dlje vzdržala in
da bo primerno oskrbovana. Želja, ki jo imam, pa je ta, da bi čim dalj (še
mnogo let) gledalcu pričarala božično zgodbo, ki ji lahko damo naslov: Luč, ki
razsvetljuje.
mag. Nataša Polajnar Frelih, direktorica Muzeja
krščanstva na Slovenskem
