Mož z
imenom Ansulf se je odlikoval po vdanosti in bil obdarovan z veliko milostjo,
da je v nekem prikazanju videl, ko je bil še novinec v Clairvauxu, Gospoda Jezusa Kristusa, kako je visel na
križu. Kot se mu je zdelo, sta bila tam še dva druga novinca, ki sta bila z
njim v času preizkušnje.
Ko je torej rotil Gospoda in ponižno prosil, naj se
usmili njega in njegovih sobratov, ga je Gospod, ganjen od usmiljenja,
pogledal, ga blagoslovil in z njim še enega od omenjenih novincev.
Ko je pa
novinec, ki je imel to videnje, opazil, da Gospod tretjega ni okrepčal z
blagoslovom, je z vso močjo prosil Gospoda iz bratske ljubezni, naj tega ne
izključi od bogastva njegovega blagoslova. Toda Gospod je odgovoril, da ta ne
sme biti blagoslovljen, ker pripada velikemu številu prekletih.
Pri teh besedah
se je novinec zbudil in veselil zaradi blagoslova, s katerim je Gospod
obdaroval njega in njegovega sobrata; pričakoval pa je poln negotovosti, kaj se
bo zgodilo s tistim, o katerem je slišal tako žalosten stavek.
Po treh dneh je
tisti tretji novinec pretrgal zvezo, ki je oklepala tri, da je izrazil žalosten
pomen svojega imena s svojim slabim ravnanjem, kajti imenoval se je Malger
(zločinec). Zapustil je Red, se vrnil k izvržku posvetnega življenja in postal
zaničevanja vreden odpadnik.
Ostala dva pa, okrepljena z Gospodovim
blagoslovom, sta vzela po Gospodovem usmiljenju blagoslov kot dediščino v
posest in ker sta pripadala številu od Gospoda blagoslovljenih, sta vztrajala
prav in pobožno do konca življenja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar