V letošnjem cerkvenem letu 2010/11 je bil naš pastoralni načrt usmerjen v posvetitev JMS posameznikov in družin. Uresničeval se je na najrazličnejših nivojih in dejavnostih. Priprava je potekala eno leto. Na sejah ŽPS smo zastavili načrt priprave in izvedbe. Vključeni pa so bili tudi bolniki, ostareli in osamljeni, otroci, družine in drugi.
V župnijskem listu smo imeli posebno rubriko, » Posvetitev JMS«, kjer smo objavljali članke o pomenu in namenu posvetitve. Predvsem pa smo želeli povabiti farane, da bi postavili Boga na najvišje mesto v njihovem življenju. Približati se želimo Bogu, ki je ljubezen. Obojna posvetitev nas navaja k spreobrnjenju, k obnavljanju krstne posvetitve Bogu in k življenju po evangeliju.
Kot pripomoček k posvetitvi smo izpostavili že utečene pobožnosti: prvi petki in prve sobote, molitev sv. križevega pota, litanije, v adventu Marijo nosijo, molitvene skupine, šmarnice,obnovili smo vrtnice, redno tedensko (ob četrtkih) češčenje Najsvetejšega … Vse je bilo v luči češčenja JMS. Pri posvetitvi JMS je potrebna osebna prostovoljna odločitev in temeljita priprava.
Pri posvetitvi obema svetima Srcema je zelo pomembna molitvena priprava. Zlasti pri češčenju Najsvetejšega gre za isto stvarnost – češčenje Srca Jezusovega. Ob tem šele moremo prav doumeti Jezusa Križanega in skrivnost njegove ljubezni do človeka. Tukaj bomo spoznali tisto silno ljubezen, ki je gnala Kristusa na križ.
Tako smo imeli letos v mesecu marcu blagoslovitev novega sv. križevega pota akademske slikarke Maše Mašukove Beršan, ki jo je opravil p. dr. Leopold Grčar, frančiškan z Brezij. Zelo je poudaril, da je molitev sv. križevega pota akademija duhovnega življenja JMS in našega srca.
Bl. papež Janez Pavel II. je ob 300. obletnici smrti sv. Marjete Marije Alacoque zapisal: »Ko sem bil leta 1986 kot romar ob grobu sv. Marjete, sem prosil v duhu izročila Cerkve, naj bi češčenje Srca Jezusovega doživelo pristno prenovo. V Srcu Jezusovem namreč človeško srce spozna resnični in edini smisel svojega življenja in poslanstva. Samo v Kristusovem Srcu dobi človek zmožnost, da more ljubiti.«
V pripravi na posvetitev JMS smo izdali dve zgibanki: o posvetitvi, kaj je, zakaj obema srcema hkrati; o pomenu posvetitve, načini, dvanajst Jezusovih obljub sv. Marjeti Mariji Alakok, svetopisemske osnove posvetitve in naloge iz posvetitve.
Vsi, ki so se posvetili, so se udeleževali skupne devetdnevnice v cerkvi, ostareli in bolni pa po domovih. Izdana je bila posebna zgibanka devetdnevnice, ki smo jo razdelili tudi drugim,saj je univerzalna, vedno se lahko zatečemo k JMS. Med devetdnevnico je bil vedno na razpolago zakrament sprave.
V to dogajanje pa smo vključili tudi ORATORIJ za otroke in mlade.
Neka gospa mi je zadnji prvi petek povedala tole svoje izkustvo: »Ko sem bila mlada, mi je neki duhovnik podaril sliko fatimske Matere Božje in Jezusovega Srca. Takrat me je samo blagoslovil in rekel, kako bi bilo lepo, če bi se tema Srcema posvetila. Takrat tega nisem razumela. Bolj ko sem se starala, pa sem si mislila, kdaj se bom lahko posvetila JMS. Ko sem izvedela, da se v naši župniji pripravlja posvetitev, sem bila zelo srečna in komaj sem čakala, da do te posvetitve pride. Danes sem star 87 let, vsa srečna, da sem vsa Jezusova in Marijina.«
Posvetitev obema srcema je potekalo 10. julija pri pozni sv. maši. Cerkev je bila vsa okrašena z dišečimi rdečimi vrtnicami, slovesno posvetitev pa je opravil murskosoboški škof ordinarij dr. Peter Štumpf, pred Najsvetejšim ob predsedniku slovenskega odbora za posvetitev JMS p. dr. Antonu Nadrahu in domačem župniku Srečku Frasu. Pred sv. mašo je bila molitvena ura, ki so jo vodili bodoči posvečeni člani JMS.
Gospod škof je v svoji pridigi podčrtal pomen posvetitve obema Srcema ter razložil, kako ostati zvest posvetitvi. Za župnijo je to velik dogodek, saj lahko poslej pričakujemo ob izpolnjevanju nalog iz posvetitve vse. Pozdravil in čestital nam je tudi p. Anton Nadrah in nam zaželel vztrajnosti, da ostanemo zvesti svetima Srcema.
Srečko Fras
Že od začetka svojega obstoja je delo Odbora močno podpiral in spodbujal sveti papež Janez Pavel II., spodbujal in blagoslavljal ga je tudi papež Benedikt XVI.
petek, 26. avgust 2011
Slovenija rešena balkanske vojne zaradi posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu
Od 18. do 22. julija 2011 so bile v hiši duhovnih vaj pri fatimskem svetišču duhovne vaje, ki jih je organiziral Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Duhovni voditelj je bil upokojeni nadškof msgr. Alojz Uran, pomagali pa so mu duhovniki iz Odbora.
Udeležilo se jih je 48 duhovnikov, redovnikov, diakonov in bogoslovcev, ena redovnica in 45 laikov med katerimi so izstopali zakonski pari, tudi jubilanti.
Portugalski cerkveni glasili: Bolletino del Santuario in Agenzia Ecclesia sta o slovenski skupini poročali in med drugim zapisali:
“Slovenija je mlada neodvisna država, saj je letos dopolnila komaj 20 let.
Do leta 1991 je bila del komunistične države bivše Jugoslavije. V izredno težkem in negotovem obdobju za slovenski narod, v času druge svetovne vojne, je tedanji škof dr. Gregorij Rožman položil vse svoje zaupanje v obljubo miru, ki jo je dala Marija v Fatimi, in ki je bila povezana s posvetitvijo njenemu Brezmadežnemu Srcu.
V soglasju s papežem Pijem XII. je škof Rožman med prvimi škofi v Evropi (pred njim so to storili le portugalski škofje) izpolnil to Marijino prošnjo.
Po temeljiti pripravi, ki je potekala v vseh župnijah z obhajanjem petih prvih sobot v mesecu, od januarja do maja 1943, je izvršil v Ljubljani pri Marijinem svetišču na Rakovniku, na zadnjo nedeljo v mesecu maju 1943, slovesno posvetitev Marijinemu Brezmadežnemu Srcu.
Sledila so trda leta komunizma in povojnega nasilja, vendar Marija ni pozabila na svojo obljubo.
Ta hvaležnost je rodila predlog 300 podpisnikov (med katerimi so bili škofje, duhovniki, redovniki in laiki), da se v Sloveniji oživi češčenje in posvetitev najsvetejšima Srcema.
Škofovska konferenca je predlog sprejela na svoji redni seji 17. decembra 1998 in ustanovila Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
Slovenska škofovska konferenca je zadolžila Odbor (v katerega so ordinariji imenovali predstavnike svojih škofij), da spodbuja posvetitev posameznikov, družin in župnij ter preskrbi vse potrebne pripomočke za temeljito pripravo in izvedbo posvetitve.
Škofje so tudi naročili Odboru, naj spremlja tiste, ki se bodo za posvetitev prostovoljno odločili in jo opravili po temeljiti pripravi, tako da jih povabi na občasne molitvene shode in da posvetitev obnavljajo vsaj vsako leto.
Več kot tretjina vseh župnikov se je odzvala na to povabilo svojih škofov in organizirala v svojih župnijah neko obliko posvetitve: osebno ali družinsko. Nekateri pa so posvetili tudi župnijo kot tako. Drugi se na to še pripravljajo.
Jezusovemu in Marijinemu Srcu pa sta se v tem času posvetili tudi dve škofiji v Sloveniji.
Že od samega začetka svojega obstoja je delo Odbora
V dvanajstem letu svojega obstoja je Odbor izbral za kraj duhovnih vaj Fatimo, da bi se mogli udeleženci duhovnih vaj na tem svetem kraju poglobiti v fatimsko sporočilo, obnoviti svojo posvetitev in prositi Marijo, naj jih uporabi za zmago njenega brezmadežnega Srca.”
Dragica Čepar
Udeležilo se jih je 48 duhovnikov, redovnikov, diakonov in bogoslovcev, ena redovnica in 45 laikov med katerimi so izstopali zakonski pari, tudi jubilanti.
Portugalski cerkveni glasili: Bolletino del Santuario in Agenzia Ecclesia sta o slovenski skupini poročali in med drugim zapisali:
“Slovenija je mlada neodvisna država, saj je letos dopolnila komaj 20 let.
Do leta 1991 je bila del komunistične države bivše Jugoslavije. V izredno težkem in negotovem obdobju za slovenski narod, v času druge svetovne vojne, je tedanji škof dr. Gregorij Rožman položil vse svoje zaupanje v obljubo miru, ki jo je dala Marija v Fatimi, in ki je bila povezana s posvetitvijo njenemu Brezmadežnemu Srcu.
V soglasju s papežem Pijem XII. je škof Rožman med prvimi škofi v Evropi (pred njim so to storili le portugalski škofje) izpolnil to Marijino prošnjo.
Po temeljiti pripravi, ki je potekala v vseh župnijah z obhajanjem petih prvih sobot v mesecu, od januarja do maja 1943, je izvršil v Ljubljani pri Marijinem svetišču na Rakovniku, na zadnjo nedeljo v mesecu maju 1943, slovesno posvetitev Marijinemu Brezmadežnemu Srcu.
Sledila so trda leta komunizma in povojnega nasilja, vendar Marija ni pozabila na svojo obljubo.
- Tako kot je bila Portugalska zaradi posvetitve, ki so jo opravili portugalski škofje 13. maja 1931, obvarovana druge svetovne vojne,
- je bila Slovenija zaradi te posvetitve (in tudi priprošnje brezštevilnih mučencev, ki so darovali svoja življenja v duhu fatimskega sporočila, torej v duhu zadoščevanja za žalitve Boga) obvarovana krvave Balkanske vojne in je dosegla samostojnost.
Ta hvaležnost je rodila predlog 300 podpisnikov (med katerimi so bili škofje, duhovniki, redovniki in laiki), da se v Sloveniji oživi češčenje in posvetitev najsvetejšima Srcema.
Škofovska konferenca je predlog sprejela na svoji redni seji 17. decembra 1998 in ustanovila Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
Slovenska škofovska konferenca je zadolžila Odbor (v katerega so ordinariji imenovali predstavnike svojih škofij), da spodbuja posvetitev posameznikov, družin in župnij ter preskrbi vse potrebne pripomočke za temeljito pripravo in izvedbo posvetitve.
Škofje so tudi naročili Odboru, naj spremlja tiste, ki se bodo za posvetitev prostovoljno odločili in jo opravili po temeljiti pripravi, tako da jih povabi na občasne molitvene shode in da posvetitev obnavljajo vsaj vsako leto.
Več kot tretjina vseh župnikov se je odzvala na to povabilo svojih škofov in organizirala v svojih župnijah neko obliko posvetitve: osebno ali družinsko. Nekateri pa so posvetili tudi župnijo kot tako. Drugi se na to še pripravljajo.
Jezusovemu in Marijinemu Srcu pa sta se v tem času posvetili tudi dve škofiji v Sloveniji.
- Ljubljansko nadškofijo je posvetil nadškof Alojz Uran 4. junija 2005 na evharističnem dnevu v Stični.
- Mariborsko nadškofijo pa je posvetil škof Franc Kramberger v Mariborski stolnici ob sklepu Evharističnega leta, ki ga je obhajala vesoljna Cerkev leta 2005. Ob tej priložnosti je škof Kramberger posebej povabil duhovnike svoje škofije, da posvetijo tudi svoje župnije.
Že od samega začetka svojega obstoja je delo Odbora
- močno podpiral in spodbujal blaženi Janez Pavel II., sedaj pa ga
- spodbuja in blagoslavlja papež Benedikt XVI.
V dvanajstem letu svojega obstoja je Odbor izbral za kraj duhovnih vaj Fatimo, da bi se mogli udeleženci duhovnih vaj na tem svetem kraju poglobiti v fatimsko sporočilo, obnoviti svojo posvetitev in prositi Marijo, naj jih uporabi za zmago njenega brezmadežnega Srca.”
Dragica Čepar
Naročite se na:
Objave (Atom)