Misli sv. Bernarda (16) Jezusova in naša ljubezen

Kar poslušaj njega samega, ko pravi: » Nisem prišel, da bi mi stregli, ampak da bi sam stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Mt 20,28). Od drugih ni nihče storil kaj takega; vse, ki so kdaj pred njim opravljali službo, je prekosil s svojo predano in zvesto pokorščino. Res odličen služabnik, ki je daroval svoje meso v jed, svojo kri v pijačo, svoje življenje v odkupnino. Zares dober, ki veselega srca z gorečo ljubeznijo in popolno predanostjo… z veselim služenjem prekaša in premaga vse.

Predvsem te ljubim, dobri Jezus, zaradi keliha, ki si ga pil, da si nas odrešil. Zaradi tega Zveličar lahko zahteva zase vso našo ljubezen. To – pravim – prijetneje privlači našo pobožnost, jo pravičneje zahteva, tesneje pritegne in silneje razvname. Res se je Zveličar za to močno trudil in pri stvarjenju vsega sveta se ni tako utrudil.

Ko je rekel, je nastalo, ko je ukazal, je bilo ustvarjeno. Za odrešenje pa je moral zdržati pri svojih besedah pred nasprotniki, pri delih pred opazovalci, pri mukah pred zasmehovalci in v smrti pred zasramovalci. Glejte, kako je ljubil! …

Gospod nas je ljubil, ko nas še ni bilo, in dodal, da nas je ljubil, ko smo se mu upirali, kakor priča apostol Pavel: »Ko smo bili še sovražniki, nas je smrt njegovega Sina spravila z Bogom« (Rim 5,10). Sicer pa, če ne bi bil ljubil sovražnikov, ne bi imel prijateljev in, če ne bi bil ljubil tistih, ki jih še ni bilo, ne bi nikoli imel nikogar, ki bi ga ljubil.

Odrešenje je res obilno, ker iz petih delov telesa ni iztekla le kaplja, ampak reka krvi. Kaj bi ti moral storiti, pa ni storil ? Vrnil je vid slepemu, osvobodil jetnika, zablodelega pripeljal na pravo pot in odpustil krivemu. Kdo ne bi rad veselo tekel za njim, ki nas rešuje zmote, zakriva naše napake, nam s svojim življenjem deli zasluženje, s svojo smrtjo pa pridobiva plačilo? …

TRIDESET LET BERNARDOVE DRUŽINE , Življenje in pomen sv. Bernarda (8), Bernardovi videnji

Leta 1115 je bil ustanovljen cistercijanski samostan Clairvaux. V njem je bil prvi opat sv. Bernard. V knjigi Exordium magnum, ki je bila napisana okrog leta 1200, neki zbiratelj piše:

»Zgodilo se je nekoč med konventno mašo, katere se je udeležil tudi ta častiti oče. Po branju evangelija je iz zanikrnosti zmanjkala voda za umivanje duhovnikovih rok. Ko so malo dalj časa čakali nanjo, je skupnost bila z obrazi, obrnjenimi na vzhod. 

In ko je sveti oče stal na svojem prostoru v koru pred stopnico prezbiterija, se mu je razločno prikazal menih, ki je bil umrl pred nekaj dnevi. Tam je stal in majal z glavo proti njemu, kot da bi nekaj karal. Božji služabnik ga je spoznal in vprašal, zakaj maje z glavo proti njemu. Oni mu je odgovoril: 'O, če bi vi vedeli, kako mnoge in kakšne tovariše imate v nebesih, bi gotovo popazili pred vsako zanikrnostjo.' Svetnik je poslušal z veseljem te besede in odgovoril: 'Res verjameš, da se bodo rešili vsi bratje, ki so v tem samostanu?' 'Vsekakor,' je odvrnil. 'Rešili se bodo. Pa ne samo ti, ampak tudi vsi, ki živijo v našem redu. Ubogljivo in ponižno bodo rešeni.' Naš pobožni oče pa je mislil na določenega brata, ki so ga večkrat opominjali zaradi nemarnosti in trdosrčnosti, ter je k temu dodal: 'Ali veš kaj natančnejšega glede rešitve tistega brata?' In odgovoril je: 'Tudi njemu ni bilo odtegnjeno Božje usmiljenje.' Božji mož se je zelo razveselil povedanega. Toliko bolj se je zaradi njegovih besed držal s svojimi brati trdih Gospodovih poti, kolikor bolj trdno je bilo v njegovem srcu upanje na večno plačilo.«

»Nekoč se je sveti oče [sv. Bernard] udeležil nočne molitve s tako čistostjo in pobožnostjo, kot je bil navajen in za katero sta vedela samo on in Bog. In ko je počasni ritem petja psalmov podaljševal nočno molitev, je Gospod odprl njegove oči. Glej, videl je pri vsakem menihu stati angela, ki je to, kar je ta vsakokrat pel, zapisal na papir, kot to dela sodni zapisnikar. Nekateri med njimi so pisali z zlatom, drugi s srebrom, precej jih je pisalo s črnilom, nekateri tudi z vodo, nekateri pa sploh niso pisali. Duh pa, ki je to razodel, je navdihnil opatovemu srcu tudi pomen različnih načinov pisanja. Za tiste, ki so bili napisani z zlatom, je to pomenilo najgorečnejšo vnemo pri Božji službi in popolno pozornost srca na to, kar so prepevali. Tisti, s srebrom napisani, pomenijo sicer manjšo vnemo, vendar pa čisto pobožnost molivca. Tisti pa, s črnilom napisani, označujejo stalno prisotnost dobre volje nekaterih pri petju psalmov, čeprav ne prav veliko pobožnost. Napisani z vodo so označevali tiste, ki so odsotni zaradi neumnih misli in prevzeti zaradi spanja ali lenobe. Zdi se, da nekaj pojejo, njihovo srce pa je popolnoma odsotno in sploh ni uglašeno. In, o čudovita Božja dobrota! 

Kot namreč nobeno zlo ne ostane nekaznovano, tako tudi nobeno dobro ne ostane nepoplačano, pa naj bo majhno, kot tudi površno. V ostalem pa so odkrili tiste, ki niso nič napisali, kar kaže na obžalovanja vredno zakrknjenost nekaterih. Ti pozabljajo na svojo zaobljubo in ne mislijo na strah pred Bogom. In tako se potapljajo v smrtnem spanju v navzdol potegujoče poželenje, ali so v resnici budni pri zaprtih ustih. V njih so neumne in škodljive misli, ne zato ker so slabotni, ampak ker se prostovoljno vdajajo. Tudi se ne bojijo, da bi se proti predpisu zakona pojavili prazni pred Gospodovim obličjem. Ko je sveti opat to videl, se je spomnil stavka, da so vsi služeči duhovi poslani v službo tistih, ki naj podedujejo zveličanje. Čestital je vnemi tistih, ki napredujejo, v očetovski ljubezni pa je tudi obtožil lenobo zanikrnežev.«

Zakaj sem cistercijan?

Smo v letu duhovnih poklicev. Naš študent br. Jona Vene, ki letos končuje tretji letnik bogoslovja,takole odgovarja na zastavljeno vprašanje:

Zanimivo vprašanje, na katerega lahko odgovorimo na več različnih načinov. Najlažji je, da sem cistercijan, ker pač nisem frančiškan, jezuit, lazarist, salezijanec,… ker me nagovarja drugačna karizma kot prej omenjene redove. Ne da so razlike v delovanju enih in drugih velike in bistvene (pri vseh oblikah posvečenega življenja je po mojem mnenju na prvem mestu molitev), ampak so tiste male nianse, ki razlikujejo redove med seboj.
Ko sem začel razmišljati o duhovnem (po)klicu, o cistercijanih nisem vedel kaj dosti. Vedel sem, da so v Stični, oblečeni črno-belo, in da imajo na čelu samostana opata (bil sem birman od enega izmed njih). Pri tem se je moje vedenje ustavilo. In v mojem iskanju prostora pod soncem sem prišel v Stično. Nagovorile so me molitve, sedem molitvenih ur, zgodovina, znanje, prijaznost menihov, in tako sem po nekajletnem iskanju našel svoj prostor tukaj v Stični. Sledilo je spoznavanje karizme in razločevanje duhov; najprej v obliki kandidature in nato v noviciatu. Vedno bolj sem utrjeval svoj (po)klic in na tej poti trenutno vztrajam. Ne bom slepomišil in olepševal. Kot vsaka pot je tudi ta polna vzponov in padcev, levih in desnih ovinkov, celo poti nazaj, do točk, kjer sem že bil, vendar če imaš pred sabo cilj, postavljen na trden temelj, na Jezusa Kristusa, potem ti ni nobena stvar pretežka. Ti ni težko zjutraj vstajati ob najbolj »nekrščanski« jutranji uri, ali prenašati nenavadnih navad sobrata, ustreči gostu, ko se ti najbolj mudi, in še bi lahko naštevali. Za vsem tem vem, da je Jezus, h kateremu hitim, se mu izročam, ki mi pomaga in mi daje moči za naprej. To je kot prva ljubezen, ki ne zarjavi in ki je ne pozabiš, ko se po njej z nostalgijo oziraš nazaj.
Kaj napisati za sklep tega mojega kratkega razmišljanja? Moja pot v redovnem življenju se je v bistvu šele dobro začela in nasvetov starih, prekaljenih mačkov še nimam. Vsakemu pa bi položil v srce, da na koncu je edino, kar ostane, samo Moli in delaj, in če se boš držal tega načela, ti bo vse drugo navrženo.
V molitvi povezani br. Jona Vene

Duhovne prireditve v Stični v letu 2015

JUNIJ

12. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi

13. romanje posvečenih JMS v Turnišče

14. ob 14.30 Bernardova družina

20. – 21. Skupnost Emanuel

21. ob 14.30 molitve za duše v vicah v mali kapeli

26. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

28. ob 10.00 srebrna maša p. Branka Petauerja

29. – 4. VII. P. Krištof Čufer, Post in tišina

JULIJ

3. – 5. Lucijan Potočnik, Biblična skupina Bled

5. ob 10.00 zlata maša p. Antona Nadraha

9. – 12. P. Andrej Benda, zakonci z otroki

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi

19. ob 14.30 molitve za duše v vicah v mali kapeli

31. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

AVGUST

2. – 8. P. Krištof Čufer, Molitev in delo s cistercijani

6. – 9. Dr. Marjan Turnšek, Zakonci z otroki

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi

16. ob 14.30 molitve za duše v vicah v mali kapeli

20. – 23. P. Andrej Benda, Zakonci z otroki

20. – 22. P. Janez Novak, Lučke

27. – 30. Romar

28. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.

Prijave sprejemajo voditelji skupin. Za nekajurna srečanja prijave niso potrebne.

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Romar, tel.: 040/576 914

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Srečanja Bernardove družine v letu 2015

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 14. junija, 13. septembra, 11. oktobra, 8. novembra in 13. decembra.

Srečanja častilcev JMS v letu 2015

Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični: 29. maja, 26. junija, 31. julija, 28. avgusta, 25. septembra, 30. oktobra, 27. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Fatimska pobožnost v letu 2015

Fatimska pobožnost bo v baziliki v Stični z začetkom ob 19.30 z molitvijo rožnega venca, nato ob 20h mašna daritev, procesija s kipom fatimske Matere Božje, ki jo bomo spremljali z lučkami in petjem Marijinih litanij ter fatimske pesmi. Na koncu bo pred Najsvetejšim obnovitev posvetitve Najsvetejšima Srcema in blagoslov z Najsvetejšim. Srečanja bodo: v sredo 13. maja (vodi g. škof Andrej Glavan), v petek 12. junija, v ponedeljek 13. julija, v četrtek 13. avgusta, v nedeljo 13. septembra in v torek 13. oktobra.

Letno srečanje posvečenih JMS v Turnišču

Letos bo letno srečanje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu v soboto, 13. junija, v Turnišču v murskosoboški škofiji. Glavni poudarek srečanja bo priprava na obisk Marije Romarice in stoletnica Fatime. Začetek ob 9.15 z rožnim vencem, ob 10.00 sv. maša in nagovor škofa dr. Petra Štumpfa. Po obhajilu bo obnovitev posvetitve JMS. Na vrsti bodo pričevanja, pete litanije MB in blagoslov z Najsvetejšim.

Knjižica za stoletnico Fatime v tujih jezikih

Da bi se dobro pripravili na obhajanje fatimske stoletnice in na posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu ter čimbolj prispevali k zmagi Marijinega brezmadežnega Srca, bomo prevedli knjižico Pet prvih sobot v nekatere evropske jezike. Za stroške natisa potrebujemo sredstva. Če kdo more kaj prispevati, naj pošlje na naslov urednika knjižic: P. Anton Nadrah, Cistercijanska opatija Stična, 1295 Ivančna Gorica. Vedno naj pripiše: Fatima. Naj Bog na Marijino priprošnjo obilno povrne!