Štiri mesece pred nastopom komunistične oblasti v Rusiji je Marija 13. julija 1917 fatimskim pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti, razodela posebno skrivnost, ki ima tri dele. Besede, ki se v drugem delu nanašajo na posvetitev Rusije, so naslednje: »Če bodo ljudje storili, kar vam bom rekla, se bo rešilo mnogo duš in imeli bodo mir […] Če pa ne bodo nehali žaliti Boga, se bo pod papeževanjem Pija XI. začela druga, hujša [svetovna vojna]. Ko boste videli neko noč osvetljeno z neznano svetlobo, vedite, da je to veliko znamenje, ki vam ga daje Bog, da bo kaznoval svet za njegove zločine z vojno, lakoto in preganjanji Cerkve ter svetega očeta. Da bi to preprečila, bom prišla prosit za posvetitev Rusije mojemu brezmadežnemu Srcu in za zadostilno obhajilo na prve sobote. Če bodo sprejeli moje prošnje, se bo Rusija spreobrnila in imeli bodo mir. Če pa ne, bo razširjala svoje zmote po svetu in pospeševala vojne ter preganjanja Cerkve. Dobri bodo mučeni, sveti oče bo moral veliko trpeti, razni narodi bodo uničeni, končno pa bo zmagalo moje brezmadežno Srce. Sveti oče mi bo posvetil Rusijo, ki se bo spreobrnila, in svetu bo podeljeno nekaj časa miru.«
Za »zadostilno obhajilo na prve sobote« je prišla Marija prosit Lucijo 10. decembra 1925, ko je bila ta pri sestrah dorotejkah v Pontevedri v Španiji: »Hčerka moja, glej moje Srce, obdano s trni, katerega nehvaležni ljudje nenehno prebadajo s svojimi kletvami in nehvaležnostmi. Vsaj ti si prizadevaj, da me tolažiš, in jim povej, da bom vsem tistim, ki se bodo pet mesecev, vsakokrat na prvo soboto, spovedali, prejeli sveto obhajilo, zmolili rožni venec in mi petnajst minut v premišljevanju petnajstih skrivnosti rožnega venca delali družbo v spravo za grehe, v njihovi smrtni uri stala ob strani z vsemi potrebnimi milostmi za zveličanje njihovih duš.«
Devica Marija je »prišla prosit za posvetitev Rusije« sestro Lucijo 13. junija 1929 v Tuyu v Španiji: »Prišel je trenutek, ko Bog prosi svetega očeta, naj v občestvu z vsemi škofi sveta posveti Rusijo mojemu brezmadežnemu Srcu. Obljublja, da jo bo po tem sredstvu rešil.«
Marija je s tem izpolnila napoved iz leta 1917 in jo dopolnila z novimi pojasnili: čas za posvetitev je prišel; izvrši naj jo papež v občestvu z vsemi škofi; zaradi posvetitve bo Bog Rusijo rešil. Iz Marijinega sporočila iz leta 1917 vemo, da bi ta rešitev, ob pravočasni izpolnitvi pogojev, obstajala v spreobrnjenju Rusije in njeni osvoboditvi brezbožnega komunizma ter njegovih posledic. Obenem bi bil svet obvarovan vojne in lakote, Cerkev in papež pa preganjanja. Pogoji so bili trije: obhajanje prvih sobot, posvetitev Rusije Marijinemu brezmadežnemu Srcu in prenehanje žaliti Boga. Dejansko bi pravočasno množično obhajanje prvih sobot in pravočasna posvetitev Rusije zmanjšali grešnost človeštva ter medsebojne napetosti v svetu.
Če gledamo globlje, kakor gledajo zgodovinarji, bomo ugotovili: Ker ni bil izpolnjen noben od omenjenih pogojev, se je začela druga svetovna vojna. Bog jo je dopustil. Škof škofije Leiria, kamor spada Fatima, je za svojo škofijo uvedel pobožnost petih prvih sobot na fatimski način šele po začetku druge svetovne vojne. Pri nas jo je uvedel škof dr. Gregorij Rožman v letu 1943 in s tem po mnenju nekaterih preprečil ob osamosvojitvi Slovenije, v desetdnevni vojni leta 1991, večje prelivanje krvi, kakršnega so bile deležne takratne južne jugoslovanske republike.
Posvetitev Rusije v sodelovanju z večino škofov je izvršil šele Janez Pavel II. 25. marca 1984. Papež Pij XII. je sicer Cerkev in svet, vključno z Rusijo, leta 1942 posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu, leta 1952 pa je v ponovitvi posvetitve celo izrecno imenoval “na prav poseben način vse narode Rusije,” vendar niso z njim sodelovali škofje po svojih škofijah, kakor je naročila Devica Marija.
Bog je najprej poslal prosit za posvetitev Marijo, potem pa se je za posvetitev zavzemal Kristus, kakor se vidi iz številnih pisem sestre Lucije. Ona si je vztrajno prizadevala, da bi za posvetitev pridobila papeža. Pri tem se je obračala na razne vplivne osebnosti, tudi na svojega škofa.
Ko je sestra Lucija vprašala Kristusa, zakaj ne spreobrne Rusije, ne da bi papež izvršil posvetitev, je dobila odgovor:
»Ker hočem, da vsa moja Cerkev prizna to posvetitev kot zmagoslavje Marijinega brezmadežnega Srca, da bi potem razširila njeno češčenje in postavila poleg pobožnosti do mojega Božjega Srca tudi pobožnost do tega brezmadežnega Srca.«
‘Toda, moj Bog, sveti oče mi ne bo verjel, če ga ti ne boš ganil z izrednim navdihom.’
»O sveti oče! Moli veliko za svetega očeta. On jo bo izvršil, a bo (pre)pozno. Pa tudi tako bo Marijino brezmadežno Srce rešilo Rusijo. Njej je zaupana.«
