Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sobota, 6. junij 2015

TRIDESET LET BERNARDOVE DRUŽINE , Življenje in pomen sv. Bernarda (8), Bernardovi videnji



Leta 1115 je bil ustanovljen cistercijanski samostan Clairvaux. V njem je bil prvi opat sv. Bernard. V knjigi Exordium magnum, ki je bila napisana okrog leta 1200, neki zbiratelj piše:
»Zgodilo se je nekoč med konventno mašo, katere se je udeležil tudi ta častiti oče. Po branju evangelija je iz zanikrnosti zmanjkala voda za umivanje duhovnikovih rok. Ko so malo dalj časa čakali nanjo, je skupnost bila z obrazi, obrnjenimi na vzhod. 

In ko je sveti oče stal na svojem prostoru v koru pred stopnico prezbiterija, se mu je razločno prikazal menih, ki je bil umrl pred nekaj dnevi. Tam je stal in majal z glavo proti njemu, kot da bi nekaj karal. Božji služabnik ga je spoznal in vprašal, zakaj maje z glavo proti njemu. Oni mu je odgovoril: 'O, če bi vi vedeli, kako mnoge in kakšne tovariše imate v nebesih, bi gotovo popazili pred vsako zanikrnostjo.' Svetnik je poslušal z veseljem te besede in odgovoril: 'Res verjameš, da se bodo rešili vsi bratje, ki so v tem samostanu?' 'Vsekakor,' je odvrnil. 'Rešili se bodo. Pa ne samo ti, ampak tudi vsi, ki živijo v našem redu. Ubogljivo in ponižno bodo rešeni.' Naš pobožni oče pa je mislil na določenega brata, ki so ga večkrat opominjali zaradi nemarnosti in trdosrčnosti, ter je k temu dodal: 'Ali veš kaj natančnejšega glede rešitve tistega brata?' In odgovoril je: 'Tudi njemu ni bilo odtegnjeno Božje usmiljenje.' Božji mož se je zelo razveselil povedanega. Toliko bolj se je zaradi njegovih besed držal s svojimi brati trdih Gospodovih poti, kolikor bolj trdno je bilo v njegovem srcu upanje na večno plačilo.«


»Nekoč se je sveti oče [sv. Bernard] udeležil nočne molitve s tako čistostjo in pobožnostjo, kot je bil navajen in za katero sta vedela samo on in Bog. In ko je počasni ritem petja psalmov podaljševal nočno molitev, je Gospod odprl njegove oči. Glej, videl je pri vsakem menihu stati angela, ki je to, kar je ta vsakokrat pel, zapisal na papir, kot to dela sodni zapisnikar. Nekateri med njimi so pisali z zlatom, drugi s srebrom, precej jih je pisalo s črnilom, nekateri tudi z vodo, nekateri pa sploh niso pisali. Duh pa, ki je to razodel, je navdihnil opatovemu srcu tudi pomen različnih načinov pisanja. Za tiste, ki so bili napisani z zlatom, je to pomenilo najgorečnejšo vnemo pri Božji službi in popolno pozornost srca na to, kar so prepevali. Tisti, s srebrom napisani, pomenijo sicer manjšo vnemo, vendar pa čisto pobožnost molivca. Tisti pa, s črnilom napisani, označujejo stalno prisotnost dobre volje nekaterih pri petju psalmov, čeprav ne prav veliko pobožnost. Napisani z vodo so označevali tiste, ki so odsotni zaradi neumnih misli in prevzeti zaradi spanja ali lenobe. Zdi se, da nekaj pojejo, njihovo srce pa je popolnoma odsotno in sploh ni uglašeno. In, o čudovita Božja dobrota! 

Kot namreč nobeno zlo ne ostane nekaznovano, tako tudi nobeno dobro ne ostane nepoplačano, pa naj bo majhno, kot tudi površno. V ostalem pa so odkrili tiste, ki niso nič napisali, kar kaže na obžalovanja vredno zakrknjenost nekaterih. Ti pozabljajo na svojo zaobljubo in ne mislijo na strah pred Bogom. In tako se potapljajo v smrtnem spanju v navzdol potegujoče poželenje, ali so v resnici budni pri zaprtih ustih. V njih so neumne in škodljive misli, ne zato ker so slabotni, ampak ker se prostovoljno vdajajo. Tudi se ne bojijo, da bi se proti predpisu zakona pojavili prazni pred Gospodovim obličjem. Ko je sveti opat to videl, se je spomnil stavka, da so vsi služeči duhovi poslani v službo tistih, ki naj podedujejo zveličanje. Čestital je vnemi tistih, ki napredujejo, v očetovski ljubezni pa je tudi obtožil lenobo zanikrnežev.«

petek, 5. junij 2015

Zakaj sem cistercijan?



Smo v letu duhovnih poklicev. Naš študent br. Jona Vene, ki letos končuje tretji letnik bogoslovja,takole odgovarja na zastavljeno vprašanje:

Zanimivo vprašanje, na katerega lahko odgovorimo na več različnih načinov. Najlažji je, da sem cistercijan, ker pač nisem frančiškan, jezuit, lazarist, salezijanec,… ker me nagovarja drugačna karizma kot prej omenjene redove. Ne da so razlike v delovanju enih in drugih velike in bistvene (pri vseh oblikah posvečenega življenja je po mojem mnenju na prvem mestu molitev), ampak so tiste male nianse, ki razlikujejo redove med seboj.
Ko sem začel razmišljati o duhovnem (po)klicu, o cistercijanih nisem vedel kaj dosti. Vedel sem, da so v Stični, oblečeni črno-belo, in da imajo na čelu samostana opata (bil sem birman od enega izmed njih). Pri tem se je moje vedenje ustavilo. In v mojem iskanju prostora pod soncem sem prišel v Stično. Nagovorile so me molitve, sedem molitvenih ur, zgodovina, znanje, prijaznost menihov, in tako sem po nekajletnem iskanju našel svoj prostor tukaj v Stični. Sledilo je spoznavanje karizme in razločevanje duhov; najprej v obliki kandidature in nato v noviciatu. Vedno bolj sem utrjeval svoj (po)klic in na tej poti trenutno vztrajam. Ne bom slepomišil in olepševal. Kot vsaka pot je tudi ta polna vzponov in padcev, levih in desnih ovinkov, celo poti nazaj, do točk, kjer sem že bil, vendar če imaš pred sabo cilj, postavljen na trden temelj, na Jezusa Kristusa, potem ti ni nobena stvar pretežka. Ti ni težko zjutraj vstajati ob najbolj »nekrščanski« jutranji uri, ali prenašati nenavadnih navad sobrata, ustreči gostu, ko se ti najbolj mudi, in še bi lahko naštevali. Za vsem tem vem, da je Jezus, h kateremu hitim, se mu izročam, ki mi pomaga in mi daje moči za naprej. To je kot prva ljubezen, ki ne zarjavi in ki je ne pozabiš, ko se po njej z nostalgijo oziraš nazaj.
Kaj napisati za sklep tega mojega kratkega razmišljanja? Moja pot v redovnem življenju se je v bistvu šele dobro začela in nasvetov starih, prekaljenih mačkov še nimam. Vsakemu pa bi položil v srce, da na koncu je edino, kar ostane, samo Moli in delaj, in če se boš držal tega načela, ti bo vse drugo navrženo.
V molitvi povezani br. Jona Vene

četrtek, 4. junij 2015

Duhovne prireditve v Stični v letu 2015



JUNIJ
12. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi
13. romanje posvečenih JMS v Turnišče
14. ob 14.30 Bernardova družina
20. – 21. Skupnost Emanuel
21. ob 14.30 molitve za duše v vicah v mali kapeli
26. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca
28. ob 10.00 srebrna maša p. Branka Petauerja
29. – 4. VII. P. Krištof Čufer, Post in tišina

JULIJ
3. – 5. Lucijan Potočnik, Biblična skupina Bled
5. ob 10.00 zlata maša p. Antona Nadraha
9. – 12. P. Andrej Benda, zakonci z otroki
13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi
19. ob 14.30 molitve za duše v vicah v mali kapeli
31. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

AVGUST
2. – 8. P. Krištof Čufer, Molitev in delo s cistercijani
6. – 9. Dr. Marjan Turnšek, Zakonci z otroki
13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi
16. ob 14.30 molitve za duše v vicah v mali kapeli
20. – 23. P. Andrej Benda, Zakonci z otroki
20. – 22. P. Janez Novak, Lučke
27. – 30. Romar
28. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.
Prijave sprejemajo voditelji skupin. Za nekajurna srečanja prijave niso potrebne.
P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si
P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si
Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si
P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si
Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65
P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945
Romar, tel.: 040/576 914
P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Srečanja Bernardove družine v letu 2015

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 14. junija, 13. septembra, 11. oktobra, 8. novembra in 13. decembra.

Srečanja častilcev JMS v letu 2015

Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični: 29. maja, 26. junija, 31. julija, 28. avgusta, 25. septembra, 30. oktobra, 27. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Fatimska pobožnost v letu 2015

Fatimska pobožnost bo v baziliki v Stični z začetkom ob 19.30 z molitvijo rožnega venca, nato ob 20h mašna daritev, procesija s kipom fatimske Matere Božje, ki jo bomo spremljali z lučkami in petjem Marijinih litanij ter fatimske pesmi. Na koncu bo pred Najsvetejšim obnovitev posvetitve Najsvetejšima Srcema in blagoslov z Najsvetejšim. Srečanja bodo: v sredo 13. maja (vodi g. škof Andrej Glavan), v petek 12. junija, v ponedeljek 13. julija, v četrtek 13. avgusta, v nedeljo 13. septembra in v torek 13. oktobra.

Letno srečanje posvečenih JMS v Turnišču

Letos bo letno srečanje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu v soboto, 13. junija, v Turnišču v murskosoboški škofiji. Glavni poudarek srečanja bo priprava na obisk Marije Romarice in stoletnica Fatime. Začetek ob 9.15 z rožnim vencem, ob 10.00 sv. maša in nagovor škofa dr. Petra Štumpfa. Po obhajilu bo obnovitev posvetitve JMS. Na vrsti bodo pričevanja, pete litanije MB in blagoslov z Najsvetejšim.

Knjižica za stoletnico Fatime v tujih jezikih

Da bi se dobro pripravili na obhajanje fatimske stoletnice in na posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu ter čimbolj prispevali k zmagi Marijinega brezmadežnega Srca, bomo prevedli knjižico Pet prvih sobot v nekatere evropske jezike. Za stroške natisa potrebujemo sredstva. Če kdo more kaj prispevati, naj pošlje na naslov urednika knjižic: P. Anton Nadrah, Cistercijanska opatija Stična, 1295 Ivančna Gorica. Vedno naj pripiše: Fatima. Naj Bog na Marijino priprošnjo obilno povrne!

sreda, 3. junij 2015

Iz samostanske kronike



Spomladi so se začela različna dela, ki jih pozimi ni bilo. Naš nadvse zavzeti in delavni čebelar p. Avguštin zelo skrbi za čebele in se briga za to, da ne bi zamudil ugodne priložnosti za pašo. Delo na vrtu je v polnem teku, saj je treba skrbeti, da solate in druge zelenjave nikoli ne zmanjka na mizi, tako za udeležence duhovnih vaj kakor tudi za samostansko družino.
Zaradi nenadne smrti gospoda Jožeta Grebenca, župnika v sosednjem Šentvidu, je šentviško faro začasno do konca julija prevzel v upravo naš župnik p. Maksimilijan File, zato ima na domači stiški župniji v tem času več dela kaplan p. Branko Petauer.
V spomladanskem času bolj pridno obiskujejo Muzej krščanstva na Slovenskem tako šolarji kakor tudi odrasli. Muzej je pod vodstvom direktorice mag. Nataše Polajnar Frelih v torek, 14. aprila 1915, organiziral enodnevni mednarodni simpozij z naslovom Vloga redovnikov pri oblikovanju evropske kulturne identitete na primeru benediktincev, kartuzijanov in cistercijanov. Od slovenskih predavateljev so sodelovali prof. dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof (Identiteta Evrope temelji na krščanskih koreninah), p. dr. Anton Nadrah, upokojeni stiški opat (Vpliv Pravila sv. Benedikta na evropsko umetnost), doc. dr. Mija Oter Gorenčič, znanstvena sodelavka, raziskovalka za obdobje srednjega veka, na Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU v Ljubljani (Profano v srednjeveški umetnosti reformnih redov v Sloveniji), Silvester Gaberšček, sekretar na Direktoratu za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo R Slovenije (Krščanstvo v koreninah slovenske kulture) in Zvone Pelko, arhitekt, fotograf, oblikovalec in predsednik Kulturnega društva Zgovorna tišina (Meniške poti Slovenije).
V začetku aprila je bila natisnjena knjižica: Anton Nadrah, KRISTUS BO ZMAGAL PO MARIJI, kot prva v zbirki: STO LET FATIME. V njej so zbrani najbolj osnovni podatki o Fatimi, ki naj bi jih vedel vsak kristjan, če se hoče dobro pripraviti na obisk fatimske Marije Romarice, ki bo Slovenijo obiskovala od 13. maja do 13. oktobra 2016. Tej knjižici bosta v kratkem sledili še dve o fatimskih vidcih: o sestri Luciji ter o Frančišku in Jacinti.
Izšlel je prevod knjižice Pet prvih sobot v italijanskem jeziku: TRIONFO DEL CUORE IMMACOLATO DI MARIA, za italijanske bralce.
Pričakujemo, da v kratkem izidejo letošnje vrtnice izpod peresa – bolj točno: računalnika – dr. Marjana Turnška, upokojenega mariborskega nadškofa, ki imajo zanimiv naslov: POGLEDI IZ JEZUSOVEGA SRCA. Vse navedene knjižice (razen italijanske) se dobijo pri založbi Salve na Rakovniku (Rakovniška 6, 1000 Ljubljana; tel. 01/427 73 10; info@salve.si). Cena 2 evra.
V četrtek, 16. aprila, je bila pri Družini v Ljubljani Tiskovna konferenca ob izidu knjige pokojnega stiškega patra Metoda Turnška, NA VIŠARJAH ZVONI. Doslej je nadvse delavni in strokovno usposobljeni dr. Milan Dolgan pripravil že šest Turnškovih knjig: Na Višarjah zvoni, Božja planina, Stoji na rebri grad, In hrumela je Drava, Med koroškimi brati in Črni Hanej. Prihodnje leto bo izšla še ena, ki bo vsebovala krajše in večinoma še neobjavljene leposlovne spise p. Metoda Turnška.
V soboto, 18. aprila, je bilo v Stični letno srečanje župnijskih animatorjev skupaj z Odborom Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu.
kronist