Nekatere župnije so kot pripravo na obhajanje
fatimske stoletnice obhajale pet prvih sobot na fatimski način, posamezne
družine po župnijah pa je od 13. maja do 13. oktobra 2017 obiskovala mala
fatimska Marija v kapelici, ki je podobna originalni kapeli v Fatimi. Vsaka
dekanija je namreč dobila kipec fatimske Marije. Ti kipci so bili pripeljani
prav iz Fatime, kapelice pa so bile narejene po načrtu g. Lojzeta Čemažarja v
Sloveniji. Za štiri škofije jih je blagoslovil 1. maja 2017 na Rakovniku gospod
nadškof Stanislav Zore, za mariborsko in murskosoboško škofijo pa 12. maja
gospod nadškof Alojzij Cvikl. Cilj teh Marijinih obiskov je bil, da bi se
poživila družinska molitev, tudi molitev rožnega venca, ki je marsikje
popolnoma izginila.
Neki duhovnik je poročal: »Vsi, ki so Marijin
kipec gostili, so bili hvaležni, ganjeni. Bom pretiraval, če rečem: drugačni
... ? Ko pobožne žene prinesejo kipec k ženski, ki sama več ne more v cerkev in
skupaj z njo, z njenimi sosedi in domačimi molijo, pojejo Marijine pesmi ... Ko
se to dogaja v župniji, kjer po domovih skoraj ni več molitve ... Tedaj je
konec dvomov ... Skratka: stvar deluje. Bogu hvala za Marijo in za vse, ki se s
to zadevo tako predano trudite.«
Slovensko-hrvaško obhajanje fatimske stoletnice
14. oktobra 2017 v Stični
Skupno vseslovensko srečanje, h kateremu so
bili povabljeni tudi Hrvati, je bilo v soboto, 14. oktobra 2017, v Stični. To
je bilo že šesto slovensko-hrvaško srečanje. Slovenski odbor za pripravo
srečanja je vodil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek, hrvaški odbor pa
varaždinski škof msgr. Josip Mrzljak. V duhu gesla srečanja: Skupaj živeti Marijin klic, smo se Bogu zahvalili za vse milosti, ki
jih po Marijinih rokah in njenih priprošnjah tudi danes prejemamo Slovenci in
Hrvati. V Stično sta prišla tudi dva zastopnika iz Fatime. Tri sobote pred
slovesnostjo smo se po svojih župnijah udeleževali duhovne priprave.
Te nadvse pomembne slovesnosti se je udeležilo
blizu sedem tisoč slovenskih in hrvaških vernikov. Bilo je 196 duhovnikov in 16
škofov. Dogajanje se je začelo ob 9.30 z molitveno uro, pri kateri so
sodelovale različne romarske skupine iz Slovenije in Hrvaške pa tudi duhovnik
iz Fatime. Slovesno somaševanje je ob
11.00 vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je med mašo skupaj z
varaždinskim škofom Josipom Mrzljakom nagovoril zbrane romarje. »To, da
se nas je toliko zbralo, ni naše delo, to je Njeno delo,« je v pridigi poudaril
varaždinski škof Mrzljak. »Največje orožje proti zlu je rožni venec, ki uniči
vsako zlo,« je še dejal.
Srečanju je na duhovni način predsedovala
fatimska Marija romarica, ki je v Stično prispela v petek, 13. oktobra, in smo
jo zvečer, ob 18.00 pred mašno daritvijo, z velikim veseljem sprejeli in ob
njej vso noč molili in prepevali. Priromala je iz Češke in obiskala tudi naše
kontemplativne samostane.
Da bi se za vse prejete milosti, ki nam jih je
v zadnjih dveh letih posredovala Devica Marija, primerno zahvalili, je bilo v
soboto, 18. novembra 2017, zahvalno romanje v Stično, ki ga je vodil celjski
škof msgr. Stanislav Lipovšek. Po molitvi rožnega venca ob 9.30 je bilo
slovesno somaševanje, za njim pa procesija s fatimskim Marijinim kipom po
baziliki.
Kakor vsako leto so bile zunaj domovine romarske
duhovne vaje za častilce Jezusovega in Marijinega Srca tudi letos. Prav letos
so bile na najsvetejšem kraju, v Sveti deželi, pod vodstvom g. nadškofa dr.
Marjana Turnška, in sicer od 25. septembra do 2. oktobra 2018. Udeležili so se
jih duhovniki in laiki. "Prostori, kjer so se
dogajali dogodki našega odrešenja, 'oživljeni' z Besedo Svetega pisma, so nam
poživljali duha. Sveta Dežela se ne imenuje zastonj 'peti evangelij'" (M.
Turnšek).
Nekaj misli za sklep
Že leta 1999 se je precejšnje število
slovenskih vernikov temeljito pripravo posvetilo JMS. Tem se je z dobro
pripravo pozneje priključilo še precej vernikov. Bilo pa je mnogo več takih, ki
so se pozneje posvetili brez temeljite priprave in so na to dejanje pozabili.
Posvetilno molitev samo zmoliti nikakor ni dovolj! Odbor je vedno poudarjal, da
je potrebno vsako leto po dobri pripravi posvetitev obnoviti. Ali se je to
dogajalo, je predvsem odvisno od župnikov, od njihovega spoznanja o vrednosti
posvetitve. Pomembno je zlasti življenje iz posvetitve! To bo treba v
prihodnosti bolj poudarjati in gojiti.
Ker je človek slaboten in pozabljiv ter stalno
potrebuje Božjo pomoč, so poleg obnavljanja posvetitve potrebni molitveni
shodi, duhovne vaje in duhovne obnove, vsakdanje obnavljanje posvetitve s
pomočjo kratke molitvice, branje literature v zvezi s posvetitvijo ipd. Nekateri
se v vsem tem odlikujejo. Vsekakor bo za prihodnost potrebno, da bo Odbor še
bolj skrbel za duhovno poglobitev posvečenih, za medsebojno povezanost in
zavest pripadnosti Združenju ter zavest odgovornosti.
p. Anton