Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sobota, 13. februar 2021

Združenje JMS in njegovo delovanje v času virusa

Na različnih področjih in ravneh se v delovanju ljudi čuti in doživlja bolj ali manj velika omejitev zaradi razsajanja virusa covid-19. Tako so omejeni predvsem socialni stiki, druženje in srečanja, kar na vsa ta področja in ravni vnaša zahtevo po novi ali po dodatni in drugačni obliki delovanja. Združenje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu stoji pred istim vprašanjem, na katerega je poklicano odgovoriti. Kajti zdajšnja realnost je močno prizadela, oslabila in izzvala dozdajšnji uveljavljeni in utečeni način delovanja tega Združenja. Onemogočeni so sestanki, duhovne vaje, duhovne obnove itd., kakor smo jih poznali do zdaj. Trenutno. Ni pa onemogočeno delovanje Združenja kot takega, kajti potrebe in naloge, ki jih le-to ima, kličejo in silijo, kakor rečeno, k drugačnemu in dodatnemu ravnanju, ki bi omogočilo in spodbudilo njihovo uresničevanje. »Z vsem svetom« se tako tudi sami člani Združenja poslužujejo in odločajo za prenos določenih dejavnosti na virtualni način njihovega opravljanja. Seveda: Vse dejavnosti –preko digitalnih sredstev medčloveškega komuniciranja – seveda ni mogoče prenesti na njihov virtualni način opravljanja; kolikor in kar je mogoče, pa je zdaj čas, da se ta premik izvrši. V vsem tem vidimo, da se delovanje v bistvu niti ne okrni, pač pa da se dodajo in izkoristijo še nove oblike in priložnosti življenja in delovanja Združenja kot takega.

Tako smo bili povabljeni in imeli že dve video-srečanji. Na žalost skorajda nobena stvar v začetku ne steče kot bi morala. Potrebno je imeti tehnična sredstva; še več: potrebno je tudi poznavanje teh sredstev in delovanja z njimi. Tako se učimo digitalnega jezika ali pismenosti, kar je, za starejše nemajhen napor in izziv.

Ti dve srečanji sta bili seveda nekako »spoznavno« naravnani: da bi se spoznali na tak način delovanja in komuniciranja, sklepanja in spodbujanja. Na vsako novo stvar se moramo nekako privaditi in navaditi, če hočemo, da bomo v delovanju opravilni in produktivni. Obe srečanji naj bi organiziral sam, vodil pa ju je g. Srečko Fras, predsednik Združenja. Odzivi na srečanji so bili spodbudni, kajti za zdaj je največ, da smo zopet občutno in konkretneje povezani. Pri drugem srečanju smo prešli že na tematsko delovanje: Obnovili smo poznavanje in klic k poznavanju statuta Združenja, saj nam je bil ta nekoliko zopet predstavljen; kot animatorji pa smo govorili tudi o samem delu razširjanja češčenja, poznavanja in sprejemanja Jezusovega in Marijinega Srca v življenju ljudi. Tako se torej vedno bolj pomikamo k specifičnim točkam našega poslanstva in, z Božjo pomočjo, jih bomo poskušali tako spoznavati kakor realizirati. Dobre volje, pripravljenosti in odprtosti za ta korak, hvala Bogu, ne manjka.

Za zdaj je dogovor, da bi se dobivali enkrat mesečno, vsaj v taki zasedbi, torej v odprti obliki. Seveda je posameznih in na določeno temo namenjenih srečanj lahko še več, kakor bodo pač povedale potrebe, pa tudi omogočile naše zmožnosti. Za zdaj je časovni okvir srečanja – platforma Zoom – samo polurni, kar je za zdajšnje potrebe bilo povsem dovolj; če bo potrebo narasla, ga bomo seveda poskušali podaljšati; za zdaj pa ga še ohranjamo, tudi zato, da bi toliko bolj rasli v jedrnatem in konstruktivnem govorjenju, kolikor manj časa je na voljo. Seveda to ni najpomembneje in po potrebi bomo čas srečanja vsekakor podaljšali. Skratka, učimo se funkcionalnosti, fleksibilnosti … in kar je še takih čudno imenovanih, a potrebnih ravnanj.

Bog, ki je določene kanale povezovanja zaprl, nam daje tudi drugačne in druge možnosti delovanja. Vse skupaj pa zato, da bi rasli. Gotovo kriza ni za nazadovanje, pač pa okrepitev, poučitev in dozoritev. Bo pa Jezusovo in Marijino Srce tudi po teh novih načinih življenja vsekakor poveličano oz. ti novi načini bodo dali še obilnejšo, razsežnejšo in kompleksnejšo čast tema dvema Srcema. Naj nas blagoslovita!

Robert Smodiš

 

petek, 12. februar 2021

MOLITEV POSVETITVE JMS (2) »V Svetem Duhu se hočem posvetiti in izročiti Jezusovemu in Marijinemu Srcu.«

Pri izročitvi Marijinemu Srcu in posvetitvi Jezusovemu Srcu je dejaven sam Sveti Duh. Brez njegovega delovanja se za posvetitev niti ne bi odločili. »Brez Svetega Duha smo kakor kamen na cesti,« je dejal sv. Janez Vianney. Brez njegove posvečevalne moči bi posvetitve ne izvršili. Še manj bi po njej živeli. On je odigral silno pomembno vlogo že v Jezusovem in Marijinem življenju. On je Duh Posvečevalec posameznikov in občestev. On je kakor duša Cerkve, njena življenjska moč in mladostna svežina.

S svojim delovanjem je Sveti Duh vplival na Devico Marijo, da je bila že ob spočetju v naročju sv. Ane obvarovana izvirnega greha in napolnjena z Božjo milostjo. Jezusova mati je postala po delovanju istega Svetega Duha. V rožnem vencu molimo: »Ki si ga Devica od Svetega Duha spočela.« Marija je vse življenje ostala tesno povezana s Svetim Duhom, ki je oblikoval njeno Srce, da je bilo podobno Srcu njenega Sina, polno ljubezni do Boga in do ljudi.

Sveti Duh je bil tesno povezan tudi z Jezusovim življenjem. Ta povezanost se od spočetja pa do smrti na križu in poveličanja ni nikoli pretrgala. Sveti Duh, ki je Ljubezen, je neprestano prešinjal Jezusa in je bil most med Jezusom in nebeškim Očetom. Jezusovo življenje je spreminjal v ljubezen do nebeškega Očeta in do vseh ljudi. V moči Svetega Duha je Jezus izvršil odrešenje vseh ljudi. O svojem Srcu govori kot o viru odrešenjskih voda. Ta voda je po gledanju evangelista Janeza Sveti Duh. Ko je vojak s sulico prebodel Jezusovo stran, sta iz njegovega Srca pritekli kri in voda; kri kot simbol izvršene daritve in svete evharistije, voda kot simbol Svetega Duha in svetega krsta. Ko je Kristus izvršil daritev, je začel pošiljati Svetega Duha kot svoj prvi in največji dar za Cerkev in vse človeštvo. Z močjo Svetega Duha je Kristus vstal od mrtvih in šel v nebesa. Od tam je na binkoštni dan na svojo Cerkev poslal Svetega Duha kot moč z višave. Jezusovo zemeljsko življenje je bilo priprava na poslanje in prejem Svetega Duha. Od tedaj naprej Cerkev vseh dva tisoč let živi in raste iz moči Svetega Duha, ki jo vedno znova pomlaja in posvečuje.

Ker sta Jezus in Marija polna Svetega Duha, smo ga na poseben način deležni tudi mi, če se posvetimo in izročimo obema Srcema ter iz te posvetitve tudi živimo. Tu gre namreč za povezanost v ljubezni. Sveti Duh pa je Ljubezen in nas kot Duh Posvečevalec vodi k svetosti. Prav je, da se obračamo na Svetega Duha, ko se hočemo posvetiti in izročiti Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Sveti Duh, ki je to posvetitev začel, jo bo tudi dopolnil. Z njegovo pomočjo bomo svojo posvetitev uresničevali v vsakdanjem življenju.

Molimo. Bog, naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da se bomo dobro pripravljeni posvetili in izročili Jezusovemu in Marijinemu Srcu in v soglasju s to posvetitvijo tudi živeli. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

p. Anton

 

četrtek, 11. februar 2021

ŽIVLJENJE IZ POSVETITVE JMS SRCE JEZUSOVO NAŠE UPANJE (1)

Po nekoliko preoblikovani vsebini iz knjižice »Srce Jezusovo naše upanje« (Stična 2006), bomo v več nadaljevanjih objavljali misli iz okrožnice papeža Pija XII. o češčenju Srca Jezusovega, in sicer pod vidikom upanja. Bogata snov papeževe okrožnice je tudi danes, po 65 letih izida, aktualna.

Vodstvo Cerkve in češčenje Srca Jezusovega

Človek je usmerjen v prihodnost. Dokler živi, upa. Študent upa, da bo uspešno končal šolanje, brezposelni upa, da bo dobil službo, bolnik upa, da bo premagal bolezen. Kristjan upa, da se bo rešil svojih slabosti in grehov ter bo v duhovnem življenju napredoval. Upa, da bo njegova molitev uslišana. Upa, da bo po smrti prišel k Bogu v nebesa.

Je presveto Srce Jezusovo lahko naše upanje? Seveda! On, ki je za vsakega izmed nas trpel in umrl na križu, on, ki je dopustil, da je vojak s sulico prebodel njegovo stran, nas neizmerno ljubi. Srce Jezusovo je »dobrote in ljubezni polno« in »žareče ognjišče ljubezni«, kakor molimo v litanijah Srca Jezusovega. Če vsi drugi odpovedo, on ne bo odpovedal. Zato kristjan z zaupanjem moli: »Presveto Srce Jezusovo, vate zaupam!«

Verniki poznamo prve petke, na katere obnavljamo posvetitev Srcu Jezusovemu. Poznamo praznik Srca Jezusovega, litanije Srca Jezusovega in podobo Srca Jezusovega ter vrtnice v mesecu juniju, ki so posvečene prav Srcu Jezusovemu, kakor so šmarnice v mesecu maju posvečene Materi Božji. Papež Leon XIII. je leta 1899 ves svet posvetil Srcu Jezusovemu. Naši škofje so v 1. polovici 20. stoletja zelo pospeševali posvetitev posameznikov in družin temu najsvetejšemu Srcu.

Na koga mislimo z izrazom 'Srce Jezusovo'? Kakšno vsebino polagamo v ta izraz? Zakaj sploh govorimo o 'Srcu Jezusovem', zakaj raje ne govorimo o Jezusu Kristusu? Čemu naj bi častili Srce Jezusovo? Kaj pomeni ta izraz v učenju Cerkve? Na ta in podobna vprašanja bomo dobili odgovor predvsem od papeža Pija XII., na katerega so se sklicevali vsi poznejši papeži, on pa je upošteval učenje prejšnjih cerkvenih voditeljev.

Letos, 15. maja 2021, bo minilo 65 let od izida okrožnice papeža Pija XII. o češčenju presvetega Srca Jezusovega (Haurietis aquas in gaudio). Papež jo je napisal ob 100-letnici uvedbe praznika presvetega Srca Jezusovega za vso Cerkev. Na vso Cerkev je ta praznik razširil papež bl. Pij IX. leta 1856.

Okrožnica Pija XII. govori o Božji ljubezni. Prvič smo jo dobili v ciklostilni obliki leta 1958, nato je izšla v zbirki Cerkveni dokumenti (št. 113) leta 2006.

V več nadaljevanjih se bomo seznanili z najlepšimi navedki iz okrožnice papeža Pija XII., na nekaterih mestih pa tudi z odlomki iz poznejših odlokov Apostolskega sedeža. Za poživitev bodo navedene posamezne misli nekdanjih svetih častilcev presvetega Srca.

P. Anton

 

sreda, 10. februar 2021

Misli sv. Bernarda Uravnaj svoje misli po Božji Besedi

V evangeliju beremo, kako govori Beseda: »Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku » (Mt 5,25). To je zelo dober nasvet ! Če se ne motim, se tukaj Beseda označuje za našega nasprotnika, ker nasprotuje našim mesenim željam, ko pravi: » Ljudstvo blodečega srca so » (Ps 104,10). Vi pa, ki me poslušate in bi v svoji grozi radi ubežali prihodnji jezi, mislim, da boste poskrbeli, kako bi se spravili s tem nasprotnikom, čigar grožnje so tako strašne. Pri tem pa ne boste uspeli, če ne spremenite svojih misli in ne nastopite sami proti sebi ter neutrudno ne začnete ogorčenega in budnega boja sami proti sebi; končno se boste morali posloviti od starih navad in prirojenih nagnjenj. Če se boste tega lotili z lastnimi močmi, boste dosegli toliko, kakor če bi z enim prstom hoteli ustaviti navad hudournika in tok Jordana obrniti nazaj. Kaj boste torej storili? Poiščite Besedo, naj vam pomaga, da sprejmete njene nasvete! Zatecite se k svojemu nasprotniku, ki vas bo tako spremenil, da ne bo več vaš nasprotnik, ne bo vam več grozil, ampak vas bo božal, in za vaše spreobrnjenje bo učinkovitejša njegova milost kakor pa huda jeza.

 

torek, 9. februar 2021

Odmevi

»Sem na bolniški postelji. Imam hude duševne in telesne bolečine. Čim večja je bolečina, tem bližje je Bog. Solze mi vedno teko po licu, da jih sproti ne morem brisati. Minil bo jok, minila smrt in večni raj nam bo odprt. V rokah držim sveti križ, ga objemam in poljubljam. On gleda mene, jaz Njega in mi govori: »Ne boj se križa, ti le hodi za menoj, karkoli se zgodi s teboj!«

»Sveta Terezija Deteta Jezusa pravi: 'Bog nikoli zaman ne položi hrepenenja v dušo, temveč ga želi utešiti'. Doživljam, da je to res. Ni zaman v mojo dušo položil žejo in hrepenenje po ponižanjih. Uslišuje me nad vsa pričakovanja. Zdi se mi, da je kakor iz moje duše vzel besede pesnik, ko je dejal: 'In stiskam križ – v boleč objem, saj TI visiš na njem. Samo to vem, da smem ljubiti TEBE, KRIŽANI'. – In moja molitev, da bi Bog ustvaril v moji duši mir s krvjo svojega križa, je kakor odmev v njegovi pesnitvi: 'Ko teče kri, ostajam nem. In vsaka dragocena kaplja v opojnost tvojo me potaplja. O, kakšen mir me vsega razžari. Neslišno žubori rdeči vir'. – Bogu hvala, da je tako dober do mene in z menoj!«

»Prejela sem podobo stiške Žalostne Matere Božje. Naj Vam ljubi Bog povrne za ta lep spomin na podaritev Bogu po Mariji. Pogled nanjo mi daje moč, me tolaži in spodbuja k molitvi. Vsak dan poskušam posvetiti nekaj časa samo molitvi na glas. Tako z Božjo pomočjo upam, da bom bolj zbrano molila. Velika pomoč pri premišljevanju so mi poslani zapiski iz duhovnih vaj. Večkrat jih prebiram, a dve prošnji ponavljam vsak dan: 'Gospod, pomnoži nam vero!' in 'Gospod, nauči nas moliti!'«