ŽIVLJENJE IZ POSVETITVE JMS Božja ljubezen nas vabi k ljubezni (11) Čemu posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu?

Po posvetitvi Jezus in Marija globlje vstopita v naše življenje, postaneta naša spremljevalca. Marija nas vodi k Jezusu. Jezus živi v nas, nas spremlja. Gre za bistvo krščanstva, za velikonočno skrivnost, ljubezen do konca, življenje iz ljubezni, Božji dar, velikonočni in binkoštni dar. To ni le neka pobožnost, podobna drugim pobožnostim. To je način življenja!

Zakaj govorimo o »srcih«, zakaj ne raje kar o Jezusu in Mariji? Ker hočemo poudariti Jezusovo in Marijino ljubezen do nas. Srce je simbol ljubezni. Posvetitev je zelo učinkovita obnovitev krstnih obljub. Jezus je prišel in tudi danes prihaja po Mariji. Mi gremo k njemu po Mariji.

Zakaj v dušnem pastirstvu pospešujemo življenje iz posvetitve? Po življenju iz posvetitve postanemo bolj poglobljeni kristjani, ki jim ni dovolj le nedeljska mašna daritev. Poudarek je na ljubezni sredi vsakdanjega življenja. Bog je ljubezen. Vsemu se človek lahko upre, le nesebični ljubezni ne. Vse bo minilo, ljubezen pa bo ostala. Češčenje JMS je graditev nebeškega kraljestva, ki bo ostalo vekomaj.

An

Fatima dopolnjuje Paray-le-Monial

O Marijinem posredništvu razpravljajo tudi v današnjem času. V njegov prid govorijo trdna pričevanja. Papež Leon XIII. v svoji okrožnici Octobri Mense, ki je izšla 22. septembra 1891, pojasnjuje: »Povsem razumno in primerno je trditi, da iz neizmernega zaklada vsakršne milosti, ki nam jo je Gospod podaril … nič – takšna je Božja volja – neposredno ne pride brez Marijinega posredovanja. Kot se nihče ne more približati nebeškemu Očetu brez Sinovega sredništva, tako se praviloma nihče ne more približati Kristusu brez posredovanja Božje Matere.«

Papež Pij XI. V zaključku okrožnice Miserentissimus piše: »Jezus, edini srednik med Bogom in ljudmi, si je hotel pridružiti svojo Mater, delivko in srednico milosti, kot zagovornico grešnikov.«

Kristus je bil do trenutka svojega križanja edini delivec svojih darov, toda po križanju je hotel svoji Materi podeliti čudovito moč, in sicer, da bi svojim otrokom na zemlji delila vse milosti, ki so potrebne za njihovo spreobrnjenje in vztrajanje v dobrem.

Zaradi tega pobožnost do Jezusovega presvetega Srca in češčenje Marijinega brezmadežnega Srca ne moreta biti ločeni. Fatima dopolnjuje Paray-le-Monial.

Yves de Lassus,Stoletnica Fatime

Pismo zvezi, št. 53 (14. junij 2017)

FATIMA PO STOLETNICI Fatimski pastirji Ob koncu

Tokrat je z Niko in Mihom prišla sestričina Urška. Zelo dolgo je že nisem videla. Želela sem jo vprašati cel kup reči. Zato sta bila Nika in Miha kar malce ljubosumna, ker sem ji posvečala več pozornosti kot njima.

»Ali se danes ne bomo pogovarjali o Fatimi? Saj nam niste povedali še vsega,« sta protestirala.

»Ne, saj vsega ne bi mogla nikoli povedati. Ampak vse na svetu ima pač svoj konec: vrečka bombonov, počitnice, pa tudi naši pogovori.«

»Škoda, da je Fatima tako daleč. Tudi jaz bi rada obiskala grob Frančiška in Jacinte in se priporočila Fatimski Mariji,« je sanjarila Nika.

»Za tiste, ki bi radi doživeli milost srečanja s Fatimsko Marijo, se njen kip vsake nekaj let odpravi na romanje po svetu. Tudi v naši cerkvi je že bila.«

»Kako je to mogoče?«

»To je dvojnik kipa Fatimske Marije. Potuje iz župnije v župnijo. Verniki ga sprejemajo z molitvijo in drugimi pobožnostmi, ki jih je naročila pastirčkom v Fatimi.«

»Kje ste izvedeli vse to o Fatimi?« je zanimalo Urško, ki sta ji otroka zaupala naše pogovore.

»Saj veva, na internetu!« je vzkliknil Miha.

»Lahko bi jih tudi na internetu, a tokrat sem jih jemala iz knjig,« sem jima pojasnila.

»Tudi jaz vama bom prebrala kakšno knjigo, če vama je to tako všeč«, je obljubila Urška.

»Ne, brati znava sama! Hočeva, da se pogovarjaš z nama.«

Tedaj je Nika pokazala risbico, ki jo je prinesla s seboj: tri otroke in ovčke v ozadju.

»To so fatimski pastirci, » je rekla. Težko sem se strinjala s tem, kajti bolj so se mi zdeli podobni Niki, Mihu in Urški.

»Ja, fatimski otroci so preveč žalostni, » mi je razložila Nika.« Če bi jaz videla Marijo, bi bila vsa srečna in obsijana z nasmehom.«

Morala sem ji dati prav, pa vendar sem ji skušala tudi razložiti bolečo resnost fatimskih otrok:

»Obdobje, v katerem so se dogajala prikazovanja v Fatimi, je bilo zelo hudo. Vsekakor eno najtežjih v človeški zgodovini. Če ne bi Marija posegla vmes, kdo ve, kaj bi se zgodilo. Tisti časi niso bili primerni za lepa sporočila.«

»O, bila so tudi lepa sporočila. Predvsem lepe molitve!. Samo nisem si jih zapomnila.«

»Res je. Mislim, da bo dovolj, če si zapomnimo, kaj je naročila Marija, ko molimo rožni venec. Po vsaki skrivnost recite: O, Jezus odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja«.

Valerija Ravbar

Romanje kipa medžugorske Matere Božje Mala Nedelja

Od 15. do 17. maja bo v Murski Soboti potekal prvi Mladifest (Mladinski festival) v Sloveniji. Duh Medžugorja se želi prenesti tudi v Slovenijo: češčenje križa, češčenje Najsvetejšega, spoved, pesmi, maša, pričevanja. V pripravi na ta festival roma po župnijah murskosoboške škofije kip Kraljice Miru iz Medžugorja. Mladi so ga sprejeli iz rok Medžugorskega župnika fra. Marinka Šakote.

Dan pred Marijinim obiskom v naši župniji Mala Nedelja smo imeli pred mašo adoracijo – češčenje Najsvetejšega kot neposredno pripravo na njen milostni obisk. Prvi dan njenega obiska, v petek 24. 1., je nosil naslov: S Teboj, Mati, pod križem. Z veseljem smo pričakali prihod Marijine podobe iz Medžugorja v našo župnijo. Najprej so ji delali družbo naši veroučenci, molili so rožni venec, peli Marijine pesmi, ji izrekali zahvale in jo prosili milosti zase in za svoje družine. Nato so prišli člani ŽPS, Karitas, župnijski sodelavci in drugi, ki so molili in peli do večerne svete maše. Pri sveti maši je bil uradni sprejem.

Gospod župnik Srečko Fras je pozdravil Marijo z naslednjimi besedami: »Tvojo milostno podobo sprejema naša župnija z največjo ljubeznijo. Za nas so tukaj na zemlji tvoji obiski vedno znamenja posebnih milosti, da nam nebo hoče nekaj sporočiti. Tvoje sporočilo je vedno Božje naročilo. Pod to čudovito podobo sprejemamo in slavimo tebe, naša nebeška Gospa, Kraljica miru, in se ti v teh dneh še posebej izročamo v varstvo. Obnoviti hočemo svojo posvetitev tvojemu Brezmadežnemu Srcu. Prosimo te, varuj nas, o Mati, vsake nevarnosti, varuj našo župnijo, naše družine in našo mladino vseh zablod in vsega hudega.«

Po sveti maši smo imeli adoracijo, z Medžugorskimi pesmimi na CD-ju.

Drugi dan, v soboto, je nosil naslov: Marija pa je vse te besede ohranila v svojem Srcu. Ves dan so prihajali verniki molit po vnaprej določenem programu za posamezne vasi do večerne svete maše. Vsako molitveno uro so molili rožni venec, litanije, peli, prebirali Marijina sporočila in v tišini izročali svoja srca Mariji. Po maši je bila akademija v spomin župniku Antonu Kremplu, ki je deloval v župniji (1836-1844).

Zadnji dan obiska pa je nosil naslov: Z vstalim Gospodom in Marijo v življenje. Eno uro pred jutranjo sveto mašo smo molili rožni venec z Marijo pred Najsvetejšim. Pri sveti maši so otroci molili Marijin Magnifikat, po njej pa smo se posvetili Marijinemu Brezmadežnemu Srcu.

Ob odhodu Marije iz naše župnije so jo med petjem pesmi Pred teboj o Mati, iz cerkve spremljali otroci oblečeni v belo. Slovo je bilo zelo težko, kot da odhaja mati od doma. Solzne oči večine prisotnih, ki so napolnili malonedeljsko cerkev, so izražale tisto, kar je čutilo srce. Vse dni njenega obiska so naše telesne oči res gledale kip, Marijino podobo, naša srca pa so čutila njeno živo navzočnost in okušala njeno materinsko ljubezen.

Obisk Marijine podobe iz Medžugorja nam je vsem dal novih moči za življenje. Marija nam je izprosila veliko milosti za naše družine, za našo mladino. Naša naloga pa je, da živimo po Marijinih sporočilih, ki nam jih je dala v Medžugorju: 1. Molitev rožnega venca, 2. Evharistija, 3. Branje Svetega Pisma, 4. Post in 5. Mesečna spoved.

Marija Šalamun

Lepa in mila Marija

Vsak dan večkrat molim k Devici Mariji in med svojimi obveznostmi ji mimogrede izrečem kakšno besedo. Vem, da je tam, ob meni, vem, da me posluša in bo uslišala vse moje molitve. Okrog mene je zelo veliko ljudi, ki trpijo … zato sem se odločil, da jih izročim Mariji, Jezusu in Svetemu Duhu. So tri najmočnejša bitja v mojem življenju, ki vodijo moje korake in olajšajo stvari, ki jim jih zaupam.

V kakršnih koli okoliščinah rad izrekam besede zdravamarije, ker je molitev, ki dviguje našo dušo. Lahko jo molim doma, ko se vozim z javnim prometom, celo na odru, ko ima vlogo drug igralec. Moj odnos z Marijo je zelo globok in kar najbolj skrivnosten. Zvečer, preden zaspim, se izročim v njeno varstvo in čutim njeno naklonjenost ter ljubezen.

Michael Lonsdale, francoski pisec, rojen leta 1931.