FATIMA – OKNO UPANJA (60) - Posvetitev Janeza Pavla II. 25. marca 1984

Papež sv. Janez Pavel II. je 25. marca 1983, na praznik Gospodovega oznanjenja, oklical izredno sveto leto odrešenja, 1950 let po Kristusovem odrešenju. 8. decembra 1983 je z apostolskim pismom na 2.600 škofij obvestil vse škofe, da bo na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca 1984, obnovil posvetitev sveta Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Prosil jih je, naj z njim molijo posvetitveno molitev. Dne 27. decembra 1983 je v zaporu Rebibbia obiskal Alija Agco in s tem tudi na zunaj pokazal, da mu je odpustil. Ali Agca je tedaj dejal: »Streljal sem, da bi ubil. Kdo je Fatima za vas?«

V nedeljo, 25. marca 1984, je sveti oče na Trgu svetega Petra daroval slovesno sveto mašo ob navzočnosti kardinalov in škofov ter okrog dvesto tisoč romarjev. Za to priložnost so iz fatimske kapele prikazovanj 24. marca z letalom pripeljali originalni milostni kip fatimske Gospe. Papež je po sveti maši kleče pred kipom v italijanščini zmolil posvetilno molitev.

Bistvene besede, ki se nanašajo na Rusijo – čeprav besede Rusija ni v besedilu – so naslednje:

»Objemi z ljubeznijo Gospodove Matere in Služabnice ta naš človeški svet, ki ti ga izročimo in posvetimo, polni zaskrbljenosti za zemeljsko in večno usodo ljudi in narodov. Na poseben način ti izročimo in posvetimo tiste ljudi in narode, ki to izročitev in posvetitev posebno potrebujejo.«

»Razsvetli Božje ljudstvo na poteh vere, upanja in ljubezni! Razsvetli posebno tista ljudstva, katerih posvetitev in izročitev pričakuješ od nas.«

V Sloveniji so posvetitveno molitev izpovedali v vseh treh stolnicah (v Ljubljani, Mariboru in Kopru) v soboto zvečer pri večerni maši. Po župnijah pa so se posvetitvi pridružili v soboto zvečer ali v nedeljo, 25. marca.

Tako je papež Janez Pavel II., po Marijinih in Jezusovih besedah sicer »prepozno«, izpolnil prošnjo Boga, ki jo je Devica Marija posredovala Luciji 13. junija 1929 v mestu Tuy, v Španiji, v sestrski kapeli:

»Prišel je trenutek, ko Bog prosi svetega očeta, naj v občestvu z vsemi škofi sveta posveti Rusijo mojemu brezmadežnemu Srcu. Obljublja, da jo bo po tem sredstvu rešil (...)«

Po tem nadvse pomembnem dogodku posvetitve se je začelo propadanje komunizma, ki je privedlo do razpada Sovjetske zveze in drugih komunističnih vladavin v Evropi ter do padca berlinskega zidu. Papež je bil pri vsem tem odločilno orodje v Božjih rokah.

Janez Pavel II. je fatimskemu škofu Albertu do Amaral 26. marca 1984 za fatimsko baziliko izročil kroglo, ki ga je 13. maja 1981 zadela na Trgu svetega Petra. To kroglo, ki je prestrelila papeževo telo, so kot relikvijo vdelali v dragoceno Marijino krono.

Ludovik Ceglar je zapisal: »Morda smemo o tej krogli reči podobno, kakor se poje na velikonočno vigilijo: 'O srečna krogla, ki nam je dosegla (…) posvetitev narodov tedanje Rusije, ki jo je Marija 55 let pričakovala.'«

Praznovanje fatimske stoletnice v Sloveniji

Škofje so na 98. redni seji SŠK, ki je bila 9. januarja 2017 v Celju, določili datume obhajanja fatimske stoletnice po svojih škofijah. Povsod so ta srečanja pod vodstvom škofov ordinarijev lepo potekala.

Nekatere župnije so kot pripravo na obhajanje fatimske stoletnice obhajale pet prvih sobot na fatimski način, posamezne družine po župnijah pa je od 13. maja do 13. oktobra 2017 obiskovala mala fatimska Marija v kapelici, ki je podobna originalni kapeli v Fatimi. Vsaka dekanija je namreč dobila kipec fatimske Marije. Ti kipci so bili pripeljani prav iz Fatime, kapelice pa so bile narejene po načrtu g. Lojzeta Čemažarja v Sloveniji. Za štiri škofije jih je blagoslovil 1. maja 2017 na Rakovniku gospod nadškof Stanislav Zore, za mariborsko in murskosoboško škofijo pa 12. maja gospod nadškof Alojzij Cvikl. Cilj teh Marijinih obiskov je bil, da bi se poživila družinska molitev, tudi molitev rožnega venca, ki je marsikje popolnoma izginila.

Neki duhovnik je poročal: »Vsi, ki so Marijin kipec gostili, so bili hvaležni, ganjeni. Bom pretiraval, če rečem: drugačni ... ? Ko pobožne žene prinesejo kipec k ženski, ki sama več ne more v cerkev in skupaj z njo, z njenimi sosedi in domačimi molijo, pojejo Marijine pesmi ... Ko se to dogaja v župniji, kjer po domovih skoraj ni več molitve ... Tedaj je konec dvomov ... Skratka: stvar deluje. Bogu hvala za Marijo in za vse, ki se s to zadevo tako predano trudite.«

Slovensko-hrvaško obhajanje fatimske stoletnice 14. oktobra 2017 v Stični

Skupno vseslovensko srečanje, h kateremu so bili povabljeni tudi Hrvati, je bilo v soboto, 14. oktobra 2017, v Stični. To je bilo že šesto slovensko-hrvaško srečanje. Slovenski odbor za pripravo srečanja je vodil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek, hrvaški odbor pa varaždinski škof msgr. Josip Mrzljak. V duhu gesla srečanja: Skupaj živeti Marijin klic, smo se Bogu zahvalili za vse milosti, ki jih po Marijinih rokah in njenih priprošnjah tudi danes prejemamo Slovenci in Hrvati. V Stično sta prišla tudi dva zastopnika iz Fatime. Tri sobote pred slovesnostjo smo se po svojih župnijah udeleževali duhovne priprave.

Te nadvse pomembne slovesnosti se je udeležilo blizu sedem tisoč slovenskih in hrvaških vernikov. Bilo je 196 duhovnikov in 16 škofov. Dogajanje se je začelo ob 9.30 z molitveno uro, pri kateri so sodelovale različne romarske skupine iz Slovenije in Hrvaške pa tudi duhovnik iz Fatime. Slovesno somaševanje je ob 11.00 vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je med mašo skupaj z varaždinskim škofom Josipom Mrzljakom nagovoril zbrane romarje. »To, da se nas je toliko zbralo, ni naše delo, to je Njeno delo,« je v pridigi poudaril varaždinski škof Mrzljak. »Največje orožje proti zlu je rožni venec, ki uniči vsako zlo,« je še dejal.

Srečanju je na duhovni način predsedovala fatimska Marija romarica, ki je v Stično prispela v petek, 13. oktobra, in smo jo zvečer, ob 18.00 pred mašno daritvijo, z velikim veseljem sprejeli in ob njej vso noč molili in prepevali. Priromala je iz Češke in obiskala tudi naše kontemplativne samostane.

Da bi se za vse prejete milosti, ki nam jih je v zadnjih dveh letih posredovala Devica Marija, primerno zahvalili, je bilo v soboto, 18. novembra 2017, zahvalno romanje v Stično, ki ga je vodil celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek. Po molitvi rožnega venca ob 9.30 je bilo slovesno somaševanje, za njim pa procesija s fatimskim Marijinim kipom po baziliki.

Kakor vsako leto so bile zunaj domovine romarske duhovne vaje za častilce Jezusovega in Marijinega Srca tudi letos. Prav letos so bile na najsvetejšem kraju, v Sveti deželi, pod vodstvom g. nadškofa dr. Marjana Turnška, in sicer od 25. septembra do 2. oktobra 2018. Udeležili so se jih duhovniki in laiki. "Prostori, kjer so se dogajali dogodki našega odrešenja, 'oživljeni' z Besedo Svetega pisma, so nam poživljali duha. Sveta Dežela se ne imenuje zastonj 'peti evangelij'" (M. Turnšek).

Nekaj misli za sklep

Že leta 1999 se je precejšnje število slovenskih vernikov temeljito pripravo posvetilo JMS. Tem se je z dobro pripravo pozneje priključilo še precej vernikov. Bilo pa je mnogo več takih, ki so se pozneje posvetili brez temeljite priprave in so na to dejanje pozabili. Posvetilno molitev samo zmoliti nikakor ni dovolj! Odbor je vedno poudarjal, da je potrebno vsako leto po dobri pripravi posvetitev obnoviti. Ali se je to dogajalo, je predvsem odvisno od župnikov, od njihovega spoznanja o vrednosti posvetitve. Pomembno je zlasti življenje iz posvetitve! To bo treba v prihodnosti bolj poudarjati in gojiti.

Ker je človek slaboten in pozabljiv ter stalno potrebuje Božjo pomoč, so poleg obnavljanja posvetitve potrebni molitveni shodi, duhovne vaje in duhovne obnove, vsakdanje obnavljanje posvetitve s pomočjo kratke molitvice, branje literature v zvezi s posvetitvijo ipd. Nekateri se v vsem tem odlikujejo. Vsekakor bo za prihodnost potrebno, da bo Odbor še bolj skrbel za duhovno poglobitev posvečenih, za medsebojno povezanost in zavest pripadnosti Združenju ter zavest odgovornosti.

p. Anton

FATIMA PO STOLETNICI Ob dvajsetletnici Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu (JMS) (2)

Pospeševanje evharističnega apostolata in češčenja Najsvetejšega

Odbor je v dopisu 23. 3. 1999 škofe spomnil na poživitev češčenja Najsvetejšega po župnijah: »Po naših župnijah se je zelo opustilo češčenje Najsvetejšega ob četrtkih. Prosimo, če se vam zdi primerno, da na veliki četrtek priporočite duhovnikom, naj češčenje zopet uvedejo. Že leta 1980 je papež Janez Pavel II. za veliki četrtek zapisal: 'Zelo si želim, da bi v vsaki župniji po vsem svetu uvedli redno češčenje Najsvetejšega. Cerkev in svet zelo potrebujeta evharistično češčenje. Ne varčujmo s časom, ko hodimo na srečevanje z njim.« Ponovno je bilo to papeževo besedilo objavljeno v junijski številki Sporočil (6/1999, str. 70).

Odbor je prvi predlagal vseslovenski evharistični kongres, ki je bil leta 2010. Nekaj njegovih članov je v pripravljalnem odboru za evharistični kongres dejavno sodelovalo. Cistercijanska opatija Stična je izdala več evharističnih knjižic (Mašna daritev, Evharistični čudeži, Evharistija in svetost, Živimo iz Evharistije, Skrivnost vere; Sveta Evharistija, naše upanje).

Obisk fatimske Marije romarice

Na pobudo Odbora je ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran zaprosil za kip fatimske Marije romarice, ki smo ga leta 2008 imeli od 12. do 22. junija v baziliki v Stični in so srečanja ob udeležbi svojih vernikov vodili vsi slovenski škofje. Od takrat dalje imamo v baziliki v Stični od maja do oktobra, po možnosti 13. v mesecu, fatimsko pobožnost.

S posvetitvijo 15. avgusta 2013 Materi Božji smo hoteli poudariti 70-letnico posvetitve slovenskega naroda Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ki jo je ljubljanski škof Gregorij Rožman izpovedal 30. maja 1943. Kot pripomoček je proti koncu leta 2012 izšla knjižica Pet prvih sobot. V glasilu V Materini šoli (VMŠ) je od takrat naprej do danes izhajalo veliko snovi o fatimskih dogodkih. Leta 2013 je izšla obsežna knjiga o teh dogodkih z naslovom Fatima – okno upanja. Od leta 2015 do 2018 je izšlo v poljudni priročni obliki devet knjižic o Fatimi pod skupnim naslovom Sto let Fatime, zadnji dve sta posvečeni molitvi rožnega venca in imata naslov, ki je Marijino naročilo ob zadnjem prikazanju v Fatimi 13. oktobra 1917: Še naprej vsak dan molite rožni venec.

Na fatimski dan, v sredo 13. maja 2015, se je s fatimsko slovesnostjo v stiški baziliki začela enoletna priprava na prihod Marije romarice iz Fatime v letu 1916. Slovesnost je vodil novomeški škof in predsednik SŠK msgr. Andrej Glavan. Od 17. do 21. avgusta 2015 so bile v Fatimi duhovne vaje za duhovnike in župnijske animatorje pod vodstvom dr. Marjana Turnška. Namenjene so bile pripravi na obisk fatimske Marije Romarice v Sloveniji.

Naši škofje so leta 2016 uradno zaprosili rektorja svetišča v Fatimi za obisk Marije romarice. Z mesecem januarjem leta 2016 smo začeli z obhajanjem petih prvih sobot, da bi se temeljito pripravili na Marijin obisk. To pobožnost, na koncu združeno z osebno posvetitvijo posameznikov, družin in skupin JMS, smo podarili Materi Mariji kot duhovni šopek in ji tako pripravili dobrodošlico za 12. maj 2016, ko se je ustavila na Brezjah, kjer smo ji pod vodstvom nadškofa msgr. Stanislava Zoreta priredili množičen slovesen sprejem. Od 13. maja do 13. oktobra 2016 je obiskala vseh šest slovenskih škofij in posamezne župnije v njih. Ko je bila Romarica v župniji, se je JMS posvetila tudi župnija. To je bil njen tretji obisk in najboljši vseslovenski ljudski misijon in priprava na obhajanje stoletnice fatimskih dogodkov leta 2017. Vsaka škofija se je pred Marijo romarico posvetila Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Dne 24. junija 2016 so v ljubljanski stolnici slovenski škofje posvetili slovenski narod in državo JMS.

Povsod so se slišali lepi odmevi. Slovesno in ganljivo slovo Marijinega romanja po Sloveniji je bilo pod vodstvom mariborskega nadškofa msgr. Alojzija Cvikla 13. oktobra 2016 na Ptujski Gori. On je tudi vodil skupino romarjev z Marijo romarico nazaj v Fatimo. Fatimi je bila takrat podarjena slika našega mučenca bl. Alojzija Grozdeta z vdelanimi njegovimi relikvijami.

Med mnogimi ganljivimi odmevi Marijinega romanja po Sloveniji naj bo tu omenjen Ivankin: »Izteka se leto, ki je bilo zelo bogato. To leto me je zelo prebudilo z obiskom fatimske Marije romarice. Marija mi je zelo prirasla k srcu in je v njem ostala tudi, ko je odšla iz Slovenije. Pogovarjam se z njo. Ko gledam njen kip, čutim, da me spremlja, še posebej pri molitvi rožnih vencev. Ona je najljubša prijateljica, ki nas vodi k Jezusu. Po zgledu svoje mame že vrsto let obiskujem prve petke in prve sobote. Marija je v mojem srcu združena z Jezusom. Jezusovo in Marijino Srce sta zdravilo naših duš.«

Sv. Janez Pavel II. o rožnem vencu

O sebi je papež Janez Pavel II. zapisal: »Od mojih otroških let je imela ta molitev v mojem duhovnem življenju važno mesto. Rožni venec me je spremljal v veselih trenutkih in v preizkušnjah. Njemu sem izročil tolike skrbi, v njem sem vedno našel tolažbo. Pred štiriindvajsetimi leti, 29. oktobra 1978, komaj dva tedna od izvolitve na Petrov sedež, sem se izrazil [pri molitvi angelovega češčenja], kot da bi poučeval svojega duha: 'Rožni venec je moja najljubša molitev. Čudovita molitev! Čudovita v svoji preprostosti in svoji globini. Mogli bi reči, da je rožni venec v nekem smislu molitvena razlaga zadnjega poglavja konstitucije Lumen gentium 2. vatikanskega koncila, poglavje, ki govori o čudoviti navzočnosti Božje Matere v skrivnosti Kristusa in Cerkve. V ozadju besed zdravamarije gredo pred očmi duha glavni dogodki življenja Jezusa Kristusa. V celoto se združujejo vesele, žalostne in častitljive skrivnosti in nas povezujejo v živo občestvo z Jezusom po posredovanju – moremo reči – Srca njegove Matere. Hkrati more naše srce vključevati v te desetke rožnega venca vse dogodke življenja posameznika, družine, naroda, Cerkve in človeštva. Osebno življenja in življenje bližnjega ter na poseben način tistih, ki so nam bolj blizu, ki so nam bolj pri srcu. Tako se preprosta molitev rožnega venca vključuje v ritem človeškega življenja.'

S temi besedami, moji dragi bratje in sestre, sem vključil v vsakdanji ritem rožnega venca svoje prvo leto pontifikata. Danes, na začetku štiriindvajsetega leta služenja kot Petrov naslednik, želim delati prav tako. Koliko milosti sem v teh letih prejel od svete Device po rožnem vencu: Moja duša poveličuje Gospoda! Želim se zahvaliti Gospodu z besedami njegove najsvetejše Matere, pod katere varstvo svojo petrinsko službo: Totus tuus!«

Papež nato napove leto rožnega venca, ki bo trajalo od oktobra 2002 do oktobra 2003. S tem nas hoče spodbuditi h kontemplaciji Kristusovega obraza skupaj z najsvetejšo Materjo in v njeni šoli. »Moliti rožni venec ni nič drugega kot skupaj z Marijo premišljevati Kristusov obraz..« Papež želi, da bi to molitev molili v krščanskih skupnostih. Računa, da bomo to pobudo sprejeli z velikodušno pripravljenostjo.

Glavni razlog za molitev rožnega venca je v tem, da pri vernikih pospešuje kontemplacijo krščanske skrivnosti. Naše krščanske skupnosti morajo postati avtentične šole molitve. Rožni venec je molitev za mir in za družino. Za mir, ki je vedno znova ogrožen, je treba moliti. Papeži so pogosto naglašali, da je rožni venec molitev za mir. Napad 11. septembra 2001 v Ameriki in vsakdanje prelivanje krvi na mnogih krajih, tudi v Jezusovi deželi, razodevajo, kako je potrebna molitev za mir. Jezus je naš mir. Ko molimo rožni venec, naj bi ga molili za mir na svetu.

Poleg miru je danes v križi družina, in sicer v teoriji in praksi. Ponovna uvedba rožnega venca v naše družine bo učinkovita pomoč družinam, da bodo ostale skupaj.

Sveta Devica zelo želi, da bi molili rožni venec. Papež omenja 19. in 20. stoletje, v katerem je Marija izrazila svojo željo, da bi molili rožni venec. Gre predvsem za Lurd in Fatimo.

Nemogoče bi bilo našteti vse svetnike, ki so v rožnem vencu našli pristno pot do svetosti. Papež omenja Ludvika Marijo Grigniona Montfortskega, ki je napisal dragoceno delo o rožnem vencu. Omenja tudi patra Pija iz Pietrelcine in blaženega Bartola Longa.

Obljube molivcem rožnega venca

Pri nekem prikazanju Marije v Parizu leta 1465 je po izročilu dobil blaženi Alan de la Roche (Alanus de Rupe, + 1475), nizozemski dominikanec, od Matere Božje sledeče obljube:

1. Kdor moj rožni venec vztrajno moli, bo dobil posebne milosti.

2. Vsem, ki pobožno molijo moj "psalter", obljubim svoje posebno varstvo in velike milosti.

3. Rožni venec je močan ščit zoper zlobnega sovražnika; uničuje pregreho, varuje pred grehom in odpravlja krivo vero.

4. Rožni venec oživlja kreposti in bogoljubna dela. Po njem dosežejo kristjani polnost Božjega usmiljenja. Spreobrnil bo srca ljudi, da bodo začeli manj ceniti pozemeljsko in bolj ljubiti nebeško ter bodo hitro napredovali. Po rožnem vencu se bo rešilo mnogo duš.

5. Človek, ki se, poln zaupanja, z rožnim vencem zateka k meni, se ne bo pogubil.

6. Tiste, ki pobožno molijo rožni venec in pri tem premišljujejo skrivnosti, nesreča ne bo potrla in bodo obvarovani neprevidene smrti. Če so v grehih, bodo dosegli milost spreobrnjenja; če so v Božji milosti, bodo dosegli milost vztrajnosti in bodo deležni večnega življenja.

7. Verniki, ki bodo pobožno molili moj rožni venec, ne bodo umrli brez prejema svetih zakramentov.

8. Hočem, da so vsi, ki pobožno molijo moj rožni venec, med življenjem in ob svoji smrti deležni obilja Božjih razsvetljenj kakor tudi zasluženja svetnikov.

9. Zelo hitro bom osvobodila iz vic tiste duše, ki so v svojem življenju molile moj rožni venec.

10. Zvesti otroci mojega rožnega venca se bodo v nebesih veselili velike slave.

11. Vse, za kar me bodo ljudje prosili z rožnim vencem, bodo dosegli.

12. Kdor razširja moj rožni venec, bo v svojih potrebah izkusil mojo pomoč.

13. Pri Božjem Sinu sem dosegla milost, da bodo vsi člani bratovščine svetega rožnega venca kot srečni nebeščani priprošnjiki svojim bratom in sestram v življenju in ob smrti.

14. Vsi, ki molijo moj rožni venec, so moji ljubljeni otroci in bratje Jezusa Kristusa, mojega edinorojenega Sina.

15. Pobožna molitev mojega svetega rožnega venca je posebno znamenje izvolitve.

Alanus de Rupe (iz LThK¹, Rosenkranz)

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI

Veseli del rožnega venca[1]

1.Marija, s tvojimi očmi

zrem angela, ki sporoči:

»Tvoj sin po Duhu bo spočet,

in vladal bo brez konca let.«

2. Marija, s tvojimi očmi

zrem srečanje, ki se zgodi

z Elizabeto, Janezom,

z učlovečenim Jezusom.

3. Marija, s tvojimi očmi

zrem Jezusa, ki se rodi.

Častijo ga vsi angeli,

pastirji, kralji, tudi mi.

4. Marija, s tvojimi očmi

zrem Jezusa kot luč v temi;

ga v templju darovala si,

darujmo zdaj ga tudi mi.

                                                          

5. Marija, s tvojimi očmi

zrem Jezusa, ga našla si;

učitelje je spraševal,

jim vse odgovoriti znal.

An

Kako molim rožni venec?

Pred molitvijo rožnega venca pomislim, za kaj ali za koga jo namenjam in darujem. Glede na to, koga ali kaj želim po Božji materi Mariji Bogu izročiti, izberem najprimernejši del rožnega venca. Na primer, veseli del. Kdaj pa tudi zgolj posamezno desetko rožnega venca, na primer, ki si ga Devica rodila. V vseh delih rožnega venca – v veselem, svetlem, žalostnem in častitljivem – odkrivam znamenja Gospodovega in Marijinega življenja h kateremu more biti pridruženo naše življenje. Ali povedano tudi drugače: iz njunega življenja prihaja pomoč našemu življenju.

Vse skrivnosti posameznih delov molitve rožnega venca nam najprej kažejo na resnico Gospodovega odrešenja sveta, v katero želi prav on pritegniti vsakega človeka. Vsakega v njegovi enkratnosti , poklicanosti in poslanstvu ter v vsakršnem življenjskem položaju in stanju. Zato se v misli zadržim malo več časa pri omenjeni osrednji resnici, na katero kažejo deli in skrivnosti rožnega venca. Tako, seveda v zavesti osebnih slabosti in meja, izkušam, da je Gospod tisti, ki ob svoji Materi Mariji daje pobudo za molitev rožnega venca ter da je on tisti, ki mi v srcu daje spoznati, komu ali za kaj naj molitev namenim. Ko se odločim moliti po namenu, mi ni več težko izbrati posameznega dela oziroma tudi skrivnosti rožnega venca.

Kadar molim za oddaljene od Odrešenika in Cerkve, molim žalostni del. Včasih zgolj desetko iz svetlega dela, »ki je oznanjal Božje kraljestvo«. Kdaj tudi desetko iz častitljivega dela, »ki je Svetega Duha poslal«. Tedaj, ko prosim za preizkušene v trpljenju ter umirajoče in umrle osebe, molim žalostni in častitljivi del, pa tudi svetli del rožnega venca in rožni venec Božjega usmiljenja. Ali pa tudi zgolj desetko iz žalostnega dela, npr.: »ki je za nas (zanj, zanjo) težki križ nesel« ter, »ki je za nas(zanj, zanjo) križan bil«. Dar v obliki takšne molitve so mi posredovali stari starši in moja starša v rani mladosti, ko smo se poslavljali od umrlih.

Večkrat v molitvi rožnega venca Bogu izročam tiste, ki jih on kliče v duhovni poklic, bogoslovce ter novinke in novince v redovnih skupnostih, kakor tudi že posvečene osebe. Tudi v tem primeru gre za posamezne enkratne osebnosti na katere se obrača Gospod v skrivnosti svojega klica. V povezanosti z duhovnimi poklici premišljujem o potrebah svete Cerke in prisotnosti Odrešenika v svetu. Polnosti Gospodove navzočnosti med nami in obilja življenja, ki se hrani ob Božji besedi in evharistiji, si brez posvečenih oseb težko predstavljamo. Zato pred molitvijo rožnega venca pomislim na Kristusov evangelij. Razmišljam tudi o posamezni osebi (osebah) v luči njene (njihove) poklicanosti. Besedila evangelija osvetljujejo poklicanost posamezne osebe kakor tudi dejanske potrebe Božjega ljudstva. In iste besede odmevajo v vsebinah rožnega venca. Izmed desetk rožnega venca molim po tem namenu zlasti: »ki si ga Devica v templju darovala« (veseli del) ter, »ki je oznanjal Božje kraljestvo« in, »ki je postavil sveto evharistijo (svetli del).

Približanje našega življenja Gospodovemu in Marijinemu življenju je dar. Namenjen je vsem. Tako se mi ob opisani izkušnji molitve rožnega venca ta dar odkriva tudi pod vidikom prav te pobožnosti. Opisati ga morem le s primerom: Ko v molitvi rožnega venca prosim za nekoga, ki se je znašel na razpotju poti in se težko odloča, ga Marijini priprošnji in Gospodovemu usmiljenju izročam v kolikor mogoče polnem zavedanju pomena izročanja in pomena besedila molitve. Omenjeni dar zaznavam v vsebini besed, »… blagoslovljen je sad tvojega telesa Jezus, ki je Svetega Duha poslal …«. Tu se vse združi, tu je središče, v teh besedah je srčika rožnega venca. Notranje je moč zaznati povezanost Božje matere s troedinim Bogom. Človek pa, za katerega prosim, je v molitvi izročen v ta odnos, v to povezanost. Menim, da je v tem središčnem delu prosilne molitve mogoče odkriti dar približanja našega življenja Marijinemu ter po njej življenju v Bogu. Drznem si reči, da je v tem srčika, sredica, molitve rožnega venca.

Lojze

---

[1] Z današnjo številko začenjamo objavljati pesmi, ki jih po napevu Kraljica venca rožnega lahko pojemo pred posameznimi desetkami rožnega venca. Prva in druga vrstica sta povzetek navodil papeža sv. Janeza Pavla II., kako naj molimo rožni venec v povezanosti z našo materjo Marijo.