Ko je bila
Lucija v mestu Pontevedra v Španiji pri sestrah dorotejkah v postulatu, da bi
se pripravila na redovniško življenje, je 10. decembra 1925 v svoji mali sobi
videla Marijo z Jezuščkom v naročju. Marija ji je dala naročilo glede širjenja
zadostilne pobožnosti petih prvih sobot in obljubila tistim, ki jo bodo
obhajali, milost zveličanja. To je vélika obljuba Marijinega brezmadežnega
Srca. To obljubo je Marija napovedala Luciji že 13. julija 1917, v drugem delu
fatimske skrivnosti. Kot smo že videli, je Marija med drugim rekla:
»Da bi to preprečila [drugo svetovno
vojno, lakoto in preganjanje Cerkve ter svetega očeta], (…) bom prišla prosit za posvetitev Rusije mojemu brezmadežnemu Srcu
in za zadostilno obhajilo na prve sobote.«
To besedilo
razodeva, da obhajanje prvih sobot na fatimski način (skupaj s posvetitvijo
Rusije) ni le sredstvo zveličanja, ampak tudi pot do svetovnega miru.
Konec leta 1927
je videnje v Pontevedri in véliko obljubo zveličanja po naročilu duhovnega
voditelja patra Aparicia DJ, v tretji osebi, zapisala takole:
Vidkinja je 13.
junija 1917 prosila Marijo, da bi jih »vzela v nebesa. Presveta Devica je
odgovorila:
'Da, Jacinto in Frančiška bom vzela kmalu. Ti pa
ostaneš tu še nekaj časa. Jezus hoče s tvojim sodelovanjem doseči, da me bodo
ljudje spoznali in ljubili. Na svetu hoče vpeljati pobožnost do mojega
brezmadežnega Srca. Tistemu, ki se je bo oklenil, obljubim zveličanje in te
duše bo Bog ljubil kakor cvetlice, s katerimi krasim njegov prestol.'
'Bom ostala tu
sama?' je z žalostjo rekla.
'Ne, hčerka. Jaz te ne bom nikoli zapustila. Moje
brezmadežno Srce bo tvoje pribežališče in pot, ki te bo vodila k Bogu.'
Dne 10. decembra
1925 se ji je prikazala Presveta Devica v svetlečem oblaku in ob strani držala
Jezuščka. Presveta Devica mu je položila roko na ramo in pokazala s trnjem
obdano srce, ki ga je držala v drugi roki. Jezušček je istočasno rekel:
'Imej sočutje do Srca tvoje presvete Matere,
obdanega s trni, s katerimi ga nehvaležni ljudje nenehno prebadajo, ne da bi
kdo napravil eno samo spravno dejanje, da bi jih izvlekel.'
Nato je Presveta
Devica rekla:
'Hčerka moja, glej moje Srce, obdano s trni, katerega
nehvaležni ljudje nenehno prebadajo s svojimi kletvami in nehvaležnostmi. Vsaj
ti si prizadevaj, da me tolažiš, in jim povej, da bom vsem tistim, ki se bodo
pet mesecev, vsakokrat na prvo soboto, spovedali, prejeli sveto obhajilo,
zmolili rožni venec in mi petnajst minut v premišljevanju petnajstih skrivnosti
rožnega venca delali družbo v spravo za grehe, v njihovi smrtni uri stala ob
strani z vsemi potrebnimi milostmi za zveličanje njihovih duš.'«
Sobota kot
Marijin dan
Devici Mariji je
posvečena vsaka sobota. V Direktorij za ljudske pobožnosti in liturgijo je
zapisano: »Med dnevi, ki so posvečeni blaženi Devici, izstopa sobota, ki je
povzdignjena na stopnjo spomina svete Marije. Ta spomin gotovo sega v
karolinško dobo (9. stoletje).« Sobota je »spomin
blažene Device, njene materinske drže in drže učenke, ki je na veliko soboto,
ko je Kristus ležal v grobu, edina močna v veri in upanju ter je edina med
vsemi učenci čuječe pričakovala Gospodovo vstajenje.« Sobota je »preludij in
uvod v obhajanje nedelje, ki je glavni praznik in tedenski spomin na Kristusovo
vstajenje; je znamenje vsakega tedna, da je 'Devica nenehno navzoča in delujoča
v življenju Cerkve'.
Tudi ljudska
pobožnost je pozorna na ovrednotenje sobote kot Mariji posvečenega dneva« (CD
102, 188).
Posebej so
poudarjene prve sobote vsakega meseca. Treba je razlikovati dvoje: pobožnost
prvih sobot na splošno in pobožnost petih prvih sobot na fatimski način.
Pobožnost prvih sobot vsakega meseca je nastala v Franciji v času francoske
revolucije 1789. Začetnik te pobožnosti je ustanovitelj Hčera brezmadežnega
Marijinega Srca Picot de Clorovière. Z njo zadoščujemo Mariji za krivice in
kletvine, s katerimi jo mnogi žalijo. Posebej je priporočen pobožen prejem
svetega obhajila v duhu zadoščevanja. V tem duhu naj bi preživeli vsako prvo
soboto. Molili naj bi za duhovne poklice in svetost duhovnikov. Obhajanje prvih
sobot je zelo priporočal zlasti papež sv. Pij X.
V skladu s
fatimskim razodetjem pa gre za pobožnost petih prvih sobot na fatimski način.
Marijina vélika obljuba, da bo ob smrtni uri stala ob strani z vsemi za
zveličanje potrebnimi milostmi, se nanaša na tiste, ki vsaj enkrat v življenju
pet zapovrstnih prvih sobot izpolnijo vse naštete pogoje. To je najpopolnejša
oblika prvosobotne pobožnosti. Glede na sadove je podobna obhajanju devetih
prvih petkov.