Pospešujmo molitev rožnega venca

Ob zadnjem Marijinem prikazanju v Fatimi, 13. oktobra 1917, je nebeška Gospa naročila trem pastirčkom in po njih nam: »Še naprej vsak dan molite rožni venec!« Po sto letih je to Marijino materinsko naročilo še bolj aktualno. Z njegovim izvrševanjem bomo dokazali, da je obisk fatimske Marije romarice obrodil trajne sadove. Z molitvijo rožnega venca ne bomo pomagali le sebi, ampak bomo po Marijinem zagotovilu prispevali k časni in večni sreči človeštva.

Potrebno je spreobrnjenje sveta in še posebej spreobrnjenje Evrope, ki se vedno bolj oddaljuje od Boga in njegove volje ter večne sreče pri Njem. Mariji kot materi človeštva in materi Evrope ter materi Slovenije ni vseeno, kako je z nami, z vsakim izmed nas. Mar te ne gane in spodbudi k dejavnosti njeno naročilo 19. avgusta 1917: »Molite, veliko molite in delajte žrtve za grešnike. Veliko duš namreč gre v pekel, ker ni nikogar, ki bi se zanje žrtvoval in molil zanje.«

Pri naši zamisli – čimbolj razširiti rožni venec! – Mati Marija potrebuje sodelavcev. Hočeš biti njen sodelavec tudi Ti? Ne bo Ti ostala dolžna. Lažje je moliti skupaj: v družinah, pred mašno daritvijo, v kapelah po domovih starejših, v molitvenih skupinah itd. Povsod je treba koga, ki daje pobudo za molitev in vabi molivce skupaj. Poročajte nam, kako Marijino naročilo o vsakdanji molitvi rožnega venca uresničujete, da s tem daste pogum še drugim. Bog vam povrni po Kraljici svetega rožnega venca!

p. Anton Nadrah

ODMECI 3

Minilo je že več dni od 'uspešnega' slovensko-hrvaškega kakor tudi vseslovenskega srečanja ob 100-letnici Fatime. Zdi se, da je bilo to srečanje res uspešno! Ne le po številu ljudi, katerih obisk (številčnost) namreč je presegel organizacijska pričakovanja. Večje merilo uspešnosti je, da smo s Hrvati tvorili in izrazili resnično prijateljsko povezanost, kakor to mora biti v Božjem ljudstvu, ki je sestavljeno iz različnih ljudstev in narodov. Kolikor sem slišal, so bili vsi udeleženci zadovoljni in celo srečni. In upam, da je tudi ta vidik merilo uspešnosti, za nebesa namreč: Da smo, po mojem, primerno, in kakor nam je pač bilo mogoče, poudarili in pokazali na pomen fatimskih dogodkov, ki so en sam nagovor, vabilo in pot k civilizaciji ljubezni, vere in molitve, k civilizaciji, ki mora priti in se mora razodeti.

Robert

ODMEVI 2

V soboto sem prišla v Stično na praznovanje ob 100-letnici Fatimske Matere Božje. S svakinjo sva doživeli veliko lepega v svojih srcih. Stali sva ob strani oltarja, kjer je bil kip milostne podobe. Toliko ljudi, toliko združenih src pred Gospodom in Njegovo oltarno daritvijo. Tudi pridigi sta bili zelo nagovarjajoči. Res mi je bilo lepo! Pred obhajilom sem pomagala starejši gospe iz Hrvaške, ko ji je postalo slabo. Hvaležna sem neizmerno, da mi je nebeška Mati potrdila, da je to najlepša služba zame, služiti in pomagati bližnjemu. Bog mi, kljub stiskam v življenju, daje toliko milosti, da kar ne morem dojeti. Kar je zame najbolj dragoceno, je notranji mir, ki ga občutim.

Marija

ODMEVI 1. Obhajanje fatimske stoletnice

Fatimsko Marijo imam zelo rada. Kot Gospa rožnega venca me še posebej nagovarja zadnjih pet let, ko mi je skozi preizkušnjo malignega melanoma v devetem mesecu nosečnosti odkrila moč in veličino molitve rožnega venca. Z rožnim vencem me vzgaja k ponižnosti in k neomajnemu zaupanju v Božjo previdnost. Po vseh teh letih molitve resnično čutim in vem, da njim, ki ljubijo Boga, resnično vse pripomore k dobremu (Rim 8,28). Marija me pozna in ljubi. Želi, da postanem to, za kar sem poklicana od Boga. Tako me kot dobra Mati preko veselja ali preizkušenj in trpljenja čudovito vodi k Jezusovemu Srcu.

Vesela sem, da smo v naši župniji pred obhajanjem stoletnice prikazovanj imeli možnost obhajanja prvih sobot na fatimski način. Tako smo se po zaslugi našega g. župnika na obletnico tudi duhovno zelo dobro pripravili.

Že poleti sem čutila neizmeren blagoslov, da je našo družino lahko obiskala Marija romarica. Bila je del nas, del naše družine in s svojim milim pogledom nas je močno nagovarjala, da smo v njeni družbi radi molili rožni venec in se pustili spreminjati na bolje.

Vseslovensko obhajanje stoletnice v Stični pa mi je bila samo še potrditev, da le dobra priprava, z obhajanjem prvih sobot in z molitvijo rožnega venca, lahko obrodi bogate sadove vere, notranjega miru, veselja in hvaležnosti, kot sem jih tudi sama doživljala med slovesnim bogoslužjem v Stični. Naši družini je bilo dano, da smo bili lahko v neposredni bližini Fatimske Marije. Kakšen blagoslov! Spet nas je vse objela z nežnim, čutečim in ljubeznivim pogledom, s kakršnim zna samo nebeška Mati. Med sveto mašo se me je močno dotaknilo tudi ubrano petje slovenskih in hrvaških pesmi ter veličastna procesija z milostnim kipom. To so bili trenutki, ko v srcu začutiš neskončno hvaležnost za dar vere. Želim, da bi v naši družini in v slovenskem narodu v bodoče še bolj zavzeto živeli Marijin klic k molitvi rožnega venca in klic k darovanju drobnih žrtev za rešitev grešnikov. Če bo to naš vsakdanji kruh za tretje tisočletje, bo to največji prispevek k zmagi Marijinega brezmadežnega Srca.

Mojca B.

DOMAČA ZDRAVILA Stres

Stres je naraven pojav v telesu, kjer notranje in zunanje sile vplivajo na posameznika. Vsak se odziva na stres na način, ki vpliva na posameznika kot tudi na njegovo okolje. Moderen življenjski slog prinaša prekomeren stres, ki se kopiči in nam lahko škoduje. Na stres vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Slednji vključujejo fizično okolje, službo, odnose z ljudmi, dom in vse izzive, pričakovanja in težave, s katerimi se človek vsak dan spopada. Notranji dejavniki pa določajo, kako se bo naše telo odzvalo na zunanje dejavnike, ki povzročajo stres. Med notranje faktorje, ki določajo, kako se bomo spopadli s stresom, spadajo: prehrana, zdravje, telesna pripravljenost, čustveno stanje in količina spanja ter počitka, ki ga imamo na voljo.

Poznamo kratkotrajni ali občasni stres in dolgotrajni ali kronični stres. Neintenziven kratkotrajni stres na človeka vpliva spodbudno: spodbuja tvorbo novega spomina, kreativno razmišljanje, dinamičnost, motiviranost za delo – pozitivni stres. Dolgotrajen ali ponavljajoč stres brez ustreznega počitka in obnove organizma pa utruja in vodi v izčrpanost – negativni stres.

Simptomi stresa:

Telesni simptomi: glavobol, vznemirjenost, utrujenost, razbijanje srca, slaba prebava, motnje spanca, zvečano znojenje, suha usta.

Čustveni simptomi: poslabšana koncentracija, neorganiziranost, pozabljivost, živčnost, strah, pesimizem, agresivnost, izguba motivacije.

Vedenjski simptomi: vzkipljivost, razpoloženjska nihanja, zloraba alkohola in drog, zvečano kajenje, preklinjanje, jok.

Zelišča, ki pomagajo pri stresu:

1. Baldrijan pomirja vse oblike živčne razdraženosti, uravnava motnje krvnega obtoka in delovanje srčne mišice, odpravlja nespečnost.

2. Hmelj pomirja nekoliko manj od baldrijana, vendar posebno dobro uspava in blago stimulira želodec.

3. Melisa odganja tesnobo, krepi spomin, odganja črne misli in stiske.

4. Šentjanževka blaži strah, nemir in lažje oblike depresije.

5. Sivka pomirja živčen utrip srca, blaži migrene in glavobole.

6. Poprova meta pomirja živce in jih krepi.

7. Materina dušica izboljšuje koncentracijo, blaži glavobole.

8. Plahtica pomirja in pripomore k zdravemu in trdnemu spancu.

Za več informacij nas lahko pokličete v Stično v zeliščno lekarno Sitik, kjer vam bomo z veseljem pomagali z nasveti in pripravki p. Simona Ašiča.

Tel. št. 01 7877 065

e-pošta: info@sitik.si

farm. Klemen Križaj