Šopek Materi Mariji

Svetišče Marije Snežne se nahaja v Machabyju v Val d'Aosta. Je eno najpomembnejših marijanskih svetišč v pokrajini. Izročilo poroča, da je bila cerkev zgrajena na kraju, kjer so našli lesen kip Device Marije. Pastirji, ki so ga zagledali ob grmu, so ga nesli v kapelico gorskega zaselka, toda naslednji dan se je kip znova nahajal ob istem grmu. Prebivalci so se odločili, da na tem kraju zgradijo cerkev. Svetišče je obstajalo že leta 1503, bilo pa je manjše od današnjega. Notranje stene so prekrite z votivnimi podobami, še posebno z berglami. Vsako leto tam 5. avgusta obhajajo praznik Marije Snežne.

Sanctuaire Notre-Dame-des-Neiges

Mati Božja življenja je svetišče v Venasque (pokrajina Avignon v Franciji), kjer Devico Marijo častijo od 6. stoletja naprej. Ko je p. Marija Evgenij odkril staro svetišče Matere Božje življenja, je zaznal živo prisotnost, ki ga je ves čas spremljala. Spoznal je tudi močan vir milosti. Ustanovil je svetni inštitut Matere Božje življenja. Pripadati Materi Božji življenja pomeni, da si v svojem življenju zaznamovan z navzočnostjo Device Marije. »Odkar smo tu, smo priča veličastnemu prizoru rodovitnosti Device Marije. Ona je izbrala ta kraj, da bi rojevala sinove, sem vodila duše in jih zasipala s svojo lučjo in življenjem … Ni pomembno, da smo bili tukaj in videli ta ali oni dogodek. Na tem mestu je najvažnejši izvir življenja, ki teče iz nedrja, iz duše Matere Božje življenja,« piše p. Marija Evgenij v delu Devica Marija je v polnem smislu Mati (p. 177–178).

www.notredamedevie.org

Ana Evgenija Milleret je bila rojena 26. avgusta 1817 v Metzu (Francija) v bogati družini, ki ni hodila v cerkev. Po srečnem otroštvu so prišle preizkušnje: njen oče je propadel, starši so se ločili, mama je umrla in ostala je sama. Pri devetnajstih letih je v pariški katedrali Notre Dame poslušala pridige p. Lacordaira: »Resnično sem se spreobrnila in odločila sem se dati vse svoje moči ali, bolje rečeno, vso svojo slabost Cerkvi, ki je v mojih očeh imela edina na zemlji skrivnost in moč dobrega.« Sanjala je o ustanovitvi kongregacije, posvečene Devici Mariji. Eno leto kasneje je v Parizu srečala p. Combalota. Z njim, ki je bil njen duhovni voditelj, je ustanovila prvo skupnost v nekem pariškem stanovanju, v katerem je z drugimi tremi dekleti naredila redovne zaobljube. Leta 1842 so odprle šolo. Hitro so bile ustanovljene tudi druge skupnosti. Pod imenom Redovnice Vnebovzete se je rodila nova marijanska kongregacija. Red se je širil. Nove skupnosti so se pojavile v Franciji, Angliji, Španiji, Novi Kaledoniji, Južni Ameriki, Italiji in na Filipinih.

Avec Marie les enfants prient pour la paix

Prvi petki

V litanijah Srca Jezusovega se obračamo nanj z vzklikoma: zveličanje v tebe upajočih, upanje v tebi umirajočih. Bog »hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (1 Tim 2,4). Ta rešitev je omogočena v Jezusu Kristusu, »ki je prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno« (Lk 19,10).

Iz te vsezveličavne Božje volje je razumljiva tudi dobro izpričana Jezusova obljuba sv. Marjeti Alacoque, tako imenovana dvanajsta ali vélika obljuba, ki jo je prejela na neki petek med svetim obhajilom in jo je v pismu svoji nekdanji prednici M. de Saumaise (izg. Soméz) tudi dobesedno zapisala: »Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.«

Samo po sebi se razume, da moramo sv. obhajilo prejeti dobro pripravljeni, v posvečujoči milosti in s pravim namenom. Izraz »brez svojih zakramentov« lahko pomeni, da gre še za kakšno drugačno končno spravo z Bogom, ne samo za navadne zakramente za umirajoče. Včasih se namreč zgodi, da tudi kdo od tistih, ki so dobro pripravljeni obhajali devet prvih petkov, nima možnosti, da bi se pred smrtjo spovedal, prejel sv. maziljenje in sv. popotnico. Smrtna ura je v našem življenju najbolj odločilna. Od nje je odvisna naša večnost. Obljuba, ki zagotavlja srečno zadnjo uro, srečno smrt in s tem srečno večnost, zasluži naziv »vélika«.

Pristnost te obljube je leta 1827 potrdila kongregacija svetih obredov v Rimu in ji lahko verjamemo s človeško vero, kakor verjamemo pristnim posebnim razodetjem (torej ne s tako vero, s kakršno sprejemamo verske resnice). Kdor devet prvih petkov zaporedoma pobožno prejme sv. obhajilo, bo umrl v posvečujoči milosti, v prijateljstvu z Bogom. Cilj obljube je, da bi pogosto in dobro pripravljeni prejemali zakramente vse življenje, ne samo na devet prvih petkov.

An

Duhovne prireditve v Stični v letu 2017

NOVEMBER

9. – 12. P. Vital Vider, zakonci z otroki

12. ob 14.30 Bernardova družina

18. – 19. Skupnost Emanuel, družine

24. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

DECEMBER

7. – 10. P. Vital Vider, zakonci z otroki

10. ob 14.30 Bernardova družina

16. – 17. Skupnost Emanuel, za vse

31. ob 20.00 molitvena noč, za vse

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.

Prijave sprejemajo voditelji skupin.

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Romar, tel.: 040/576 914

P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si

P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

Srečanja Bernardove družine v letu 2017

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 8. oktobra, 12. novembra in 10. decembra.

Shod častilcev JMS v letu 2017

Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični ob 20.00: 27. oktobra, 24. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Iz samostanske kronike

Najpomembnejši dogodek v Stični v zadnjem času je bilo srečanje mladine, »Stična mladih«, v soboto, 16. septembra. Kljub slabemu vremenu, ki je dopoldne Stični prizaneslo, se je zbralo okrog 6.000 mladih pod vodstvom slovenskih škofov in duhovnikov. Pester program na osrednjem prostoru in v različnih delavnicah ter bogata ponudba na številnih stojnicah – vse to je mlade zaposlilo in razgibalo. Skratka, Stična je naenkrat postala zelo mlada in živahna. Vse je potekalo pod Marijinim geslom, kot se spodobi ob stoletnici Marijinih prikazovanj v Fatimi: Velike reči mi je storil Mogočni.

Pred nami je bilo pomembno srečanje mladih in odraslih v Stični, v soboto, 14. oktobra, z izbrano molitveno uro ob 9.30, posvečeno fatimski stoletnici, ki sta jo popestrila zastopnika iz Fatime, sodelovali pa so tudi hrvaški romarji. Mašna daritev slovenskih in hrvaških škofov in duhovnikov ter vseh navzočih vernikov je bila ob 11.00, nato procesija z Marijo romarico, ki so jo pripeljali iz Češke.

kronist

ODMEVI 5

Ko nisem mogla na molitveno srečanje v Stični, sem se v mislih pridružila Mariji v opatovi kapeli. Ko se zjutraj zbudim, se mi je prikazala Marijina podoba. Brez krone je z rožnim vencem lebdela toliko od tal, da se je nisem mogla dotaknit. Spodaj je bilo lepo rumeno javorjevo listje. Tako se je pri zaprtih ali pri odprtih očeh ta prizor ponavljal nekaj dni. Zelo mirno sem se počutila. Upam, da me bo Marija še obiskala v živo.

Ivanka