Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

nedelja, 11. junij 2017

Adrienne von Speyr, Gospodova dekla, druga izdaja


Objavljamo odlomek iz knjige Adrienne von Speyr, Gospodova dekla
Kot beseda milosti je njena [Marijina] pritrditev na poseben način delo Svetega Duha. V njegovem delovanju podarja Marija Bogu duha in telo. Duh, ki jo bo obsenčil, je že v njej. In on je tisti, ki ji dovoljuje, da skupaj z njim izreče pritrditev. Duh, ki bo pri obsenčenju preplavil Marijo, bo srečal Duha, ki v njej že prebiva, in Marijin »da« bo tako rekoč vključen v »da« Duha. Zaodet v Svetega Duha pa postane ta »da« resnična, svobodna, samostojna beseda njenega lastnega duha. Najprej bo postal beseda njenega duha, ne da bi še slutila, kako močno je v božji nameri določeno, da postane tudi beseda njenega telesa. Sveti Duh bo tisti, ki bo »da« njenega duha razširil tudi v »da« njenega telesa. On to more, ker je njena pritrditev brez sleherne omejitve, voljna snov, iz katere more Bog oblikovati, kar hoče.
Ko je izrekla svoj »da«, se je Marija odpovedala sama sebi, izničila je sama sebe, da bi pustila v sebi delovati edinole Boga. Vse možnosti, ki sestavljajo njeno bitje, odpira Marija njegovemu delovanju; možnosti, ki so ji zaupane, ne da bi mogla, ali hotela imeti nad njimi pregled. Odloči se pustiti, da deluje edinole Bog in vendar postane prav po tej odločitvi tista, ki sodeluje. Sodelovanje z delovanjem milosti je namreč vedno sad odpovedi. Vsaka odpoved v ljubezni je rodovitna, ker ustvari prostor za pritrditev Bogu, in Bog čaka samo na človekovo pritrditev, da mu pokaže, kaj človek more skupaj z Bogom. Nihče se ni tako zelo kakor Marija odpovedal vsemu, kar je lastnega, da bi pustil Bogu, naj vlada samo on; zato Bog nikomur ni podaril večje moči za sodelovanje kakor njej. Odpovedujoč se vsem svojim možnostim prejme Marija izpolnitev le-teh nad vsa pričakovanja. Sodelujoč v telesu postane mati Gospodova; sodelujoč v duhu njegova dekla in nevesta. In dekla postane Mati, in Mati postane nevesta: vsaka perspektiva, ki se zapre, odpira novo perspektivo, vedno dlje, v neizmernost.

sobota, 10. junij 2017

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC


Nagovor nadškofa Marjana Turnška
(prvosobotna pobožnost na Stranicah 7. januarja 2017)

Božja beseda nas danes povezuje prav s to skrivnostjo, v katero smo skupaj z Marijo vstopali, ko smo molili rožni venec. To je skrivnost, ki nam jo danes posebej razodeva apostol Janez; slišali smo berilo iz njegovega prvega pisma. Janez je tisti, ki mu je Jezus zaupal Marijo. Pod križem jo je najprej njemu izročil. In Janez je torej tisti apostol, ki je živel z Marijo po Jezusovem vnebohodu, pri njem je živela. Zato bi lahko rekli, da je nenehno živel to skrivnost, v katero smo poskušali malo vstopiti tudi, ko smo molili rožni venec na fatimski način.
Kaj nam polaga danes Janez na srce? Pravi: Preljubi, karkoli prosimo, prejmemo od Boga, ker spolnjujemo njegove zapovedi ter delamo, kar je njemu všeč. Samo pri tem stavku lahko ostanemo in ga poskušamo spremeniti v svoje življenje. Kaj pravi? Če hočemo kaj Boga prositi, in mi ga hočemo kaj prositi, hočemo prositi za spreobrnjenje grešnikov, seveda najprej za svoje spreobrnjenje, hočemo prositi za naše družine, hočemo prositi in prosimo za to, da bi se poglobila vera, ker je to edina pot za odrešenje, edina pot, da Bog v našem življenju kaj stori.
Dragi, kadarkoli kaj prosite, boste uslišani, če delate, torej, če živite tako kakor je Bogu všeč. In ena izmed vlog Marije je prav ta, da nam pomaga razkrivati, kaj je Bogu všeč. Skrivnosti rožnega venca nam razodevajo, kako je Marija razumela, kaj je Bogu všeč. In danes, v tem delu rožnega venca, smo skupaj z Marijo prepoznavali, da je Bogu všeč, če se mu povsem damo na razpolago, povsem, brez omejitve. Včasih nas je tega strah, se bojimo, ne vemo, kaj bo Bog z nami storil. Si mislimo, da bo kaj hudega z nami storil. Ampak čuden bi bil tak Bog, ki bi z nami kaj hudega hotel storiti. Sami si ne moremo zamisliti kaj boljšega zase, kot je to, kar za nas misli Bog. In to je že ena izmed stvari, h katerim nas Marija želi pripeljati. Da bi delali, živeli – kot pravi Janez – tako kot je Bogu všeč, da bi spolnjevali njegove zapovedi – nadaljuje Janez.
Ampak Božje zapovedi niso najprej: veruj v enega Boga, ne skruni Božjega imena in tako naprej. Glavna Božja zapoved je: ljubite se med seboj. In to je poudarjal Janez v tem pismu, pa tudi v svojem evangeliju. Vemo, da je on tisti, ki je zapisal: Bog je ljubezen. In kdor hoče biti Bogu podoben, ker je ustvarjen kot Božja podoba, mora ljubiti. In v ljubezni so izpolnjene potem vse zapovedi. Tako nas uči Marija s svojo držo, ko je rekla: Glej, sužnja sem tvoja. Marija je rekla: dekla sem Gospodova. Beseda, ki je uporabljena, je pravzaprav: sužnja sem Gospodova. To je še več. Takrat je bil sužnjelastniški red. Takrat so razumeli boljše kakor mi, kaj je to biti suženj. Popolnoma pripadati svojemu gospodarju. Tako, da je gospodar s sužnjem ravnal, kakor je hotel. Celo ubil ga je lahko, pa ni za to nič odgovarjal. Ker sužnjem pravzaprav niso priznavali, da so ljudje. In Marija je rekla: Glej, Gospod, jaz se ti tako izročam, kakor so sužnji izročeni svojim gospodarjem, ampak vem, da se ne izročam človeškim gospodarjem, ki bodo z mano ravnali grdo, ampak se izročam sami ljubezni. In ko sem suženj ljubezni, takrat sem pravzaprav najbolj svoboden človek na svetu.
Vidite, to je ena izmed tistih želja, tudi namenov, češčenja Marijinega in Jezusovega Srca po načinu, kakor je Marija naročila Luciji. Spomnimo se morda tudi tega, da se je leta 1925, 10. decembra, Marija prikazala ponovno Luciji in ji takrat na poseben način razodela, kako želi, da bi obhajali pet prvih sobot. In sicer, to smo že danes slišali, pa je dobro, da še enkrat ponovimo, da nas ta pobožnost vabi, da bi najprej vstopili sami v to živo vez, odnos z Bogom, z Marijo najprej, in po Mariji z Jezusom, in sicer tako, da vsako prvo soboto v mesecu ali tam okoli, obhajamo zakrament sprave, spovedi.
Glejte, to je močan klic v naš čas. Danes ljudje ne hodijo več veliko k spovedi. Ne čutijo potrebe, da bi se v tem zakramentu združili z Bogom, ker vsak zakrament je združenje z Bogom, ki se je za nas daroval na križu, vsak zakrament je poseben način, kako se povežemo z Gospodom. In zakrament sprave je pravzaprav eden največjih darov, ki nam jih je Bog zapustil. Edino od spovedi lahko pridemo gotovi, da smo brezmadežni v tistem trenutku, kot je bila Marija od vsega začetka. Nimamo druge poti, da bi bili gotovi, da smo brez greha, kakor da grehe izročimo Bogu in nam jih Bog v zakramentu sprejme nase in jih odpusti, jih izniči, v tistem trenutku jih ni več. Zato je tako pomembna spoved. Ker največja ovira na tem svetu za napredek, resnični, celostni napredek človeka in človeštva, je greh. Zato si je tudi Marija v Fatimi tako prizadevala, da bi pastirje in po njih vse druge ljudi prepričala, kako pomembno je moliti tudi za zakrknjene grešnike, da bi jim tako pomagali, da se odprejo Bogu, da jim Bog lahko grehe izniči in tako odpravi na tem svetu ovire za dobro, za dobro družbe, družin, za dobro posameznikov. Zato je v to obhajanje prvih sobot vključen zakrament sprave, da bi tako, po 5 mesecih, postalo že to nekaj nam rednega, nekaj, kar spada k mesečni duhovni hrani.
Potem je vabilo k molitvi rožnega venca na prvo soboto in 15 minut premišljevanja skupaj z Marijo o eni izmed skrivnosti rožnega venca, ki je skrivnost Božje ljubezni do nas. Potem prejem obhajila, in sicer ne zgolj zase, ampak kot zadostitev za žalitve, ki jih z grehom svet prizadeva Bogu in Marijinemu brezmadežnemu Srcu za spreobrnjenje grešnikov.
Torej ta pobožnost prvih sobot je posebej usmerjena, ne v to, da bi mi nekaj pridobili, ampak v to, da bi se mi darovali in žrtvovali za druge, za svet in za spreobrnjenje sveta, da bi tako lahko tudi danes, kakor pred 100 leti, po molitvi in žrtvi ljudi, vojna bila prej končana, kakor bi bila sicer. Kakor je Marija napovedala, če bi dovolj poslušali njeno naročilo, bi se izognili drugi svetovni vojni. Tako nam danes kliče, da se lahko s svojo molitvijo in s svojo žrtvijo in daritvijo rešimo marsikakšne nevarnosti, ki nam preti v prihodnosti. Za nekatere vemo, da nam pretijo, za nekatere ne vemo. Zato je toliko bolj pomembno in prav, da se združimo v tej pobožnosti prvih sobot na fatimski način.
Ne samo, da se bomo dobro pripravili na tiste mesece, ko bo 100-letnica dejansko potekala: maj, junij, julij, avgust, september, oktober, ampak predvsem zato, da bi Bogu bili na razpolago, da preprečimo zlo in nevarnosti in nesreče, ki nam pretijo v bodočnosti. Marija je z nami, zato smo močni v svoji molitvi in žrtvi. Amen

petek, 9. junij 2017

Nagovor škofa Franca Šuštarja 10. 4. 2017 v Stični


Spoštovani patri in bratje cistercijani, bratje duhovniki, bratje in sestre, vesel sem da lahko skupaj z vami vsemi danes voščim vam, pater Anton Nadrah, vse najboljše in veliko Božjega blagoslova za Vaš rojstni dan! Verjamem, da se skupaj z vami lahko zahvaljujemo Bogu za vaše življenje, za vašo mamo in očeta, ki sta vam posredovala življenje, za vašo vero, vašo družino, za meniško skupnost, za vsako leto življenja, ki se jih je počasi nabralo kar osemdeset. Skupaj z vami in cistercijansko družino smo veseli, da to lahko praznujemo danes, ko smo v velikem tednu, na pragu velikih skrivnosti našega življenja in vere. Prav ta čas in Božja beseda, ki smo jo slišali v berilu in evangeliju, nam želita veliko povedati tudi o vašem življenju in velikih delih, ki jih je Bog storil v vašem življenju.
V berilu smo slišali prvi spev o Božjem služabniku, v evangeliju pa pripoved o maziljenju Jezusa v Betaniji z dišečim oljem. Izvolitev Božjega služabnika ter prijeten vonj, ki je bil prisoten zaradi maziljenja – prikličeta posebno slovesno praznično razpoloženje. V obeh primerih je Jezus v središču.
Jezus sam je tisti Božji služabnik, ki bo v tem tednu opisan v vseh štirih spevih; v njem so izpolnjene vse prerokbe, zapisane o Božjem služabniku. Spomnimo se, da današnje berilo pravi, da je ta služabnik izvoljeni, nad katerim ima Oče veselje; nad njim je Sveti Duh in je poslan, da oznanja narodom pravico. Ta služabnik je ponižen in ne dela hrupa, ne vpije in ne lomi trsta, pač pa oznanja pravico, kjer le more in kakor le more; ta služabnik je poslan in ga Oče spremlja ter varuje na poteh, da bo lahko do konca izpolnil njegovo voljo.
Bratje in sestre; ali nismo hvaležni nebeškemu Očetu, da nam daje takega Služabnika! Ob tem nas Oče vabi in poučuje, da bi tudi mi postali podobni Jezusu Kristusu v tej poklicanosti, služenju in poslanstvu. Ob današnjem praznovanju častitljivega jubileja lahko najdemo mnogo potez Božjega služabnika tudi v osebi patra Antona Nadraha in smo za to Nebeškemu Očetu neizmerno hvaležni. Pater Anton je bil krščen v Jezusovo skrivnost odrešenja, izvoljen in sprejet v veselje; maziljen s sveto krizmo pri krstu, birmi in mašniškem posvečenju – tako je Sveti Duh nad njim razlil svoje darove in ga s svojo prisotnostjo podpiral v duhovniškem služenju in posvečevanju. Tudi mi vsi – Cerkev, Kristusovo skrivnostno telo, se ga veselí in se zanj zahvaljuje. Doživljamo darove in sadove Svetega Duha, ki mu je bil podeljen, vidimo uresničene v delih: v molitvi, v vodenju skupnosti, v pridigah, v knjigah, predavanjih, spisih, blagoslavljanju, podeljevanju zakramenta svete birme in še mnogih poslanstvih. Vidimo, da po svojem značaju in pristopu ne dela hrupa in ne lomi trstov, pač pa v ponižnosti in blagosti spremlja in svetuje. Ob tem pa vidimo tudi skrb Nebeškega Očeta, da ga spremlja za roko, ga varuje in čuva. To njegovo duhovniško in meniško življenje je velik Božji dar: za njega samega, za skupnost cistercijanov v Stični in za vso Cerkev.
Druga misel pa nam govori iz evangeljskih besed o domačnosti in prijetnem vonju dišečega olja. Zopet pogledamo Jezusa, ki je bil v Betaniji – zelo domač. Ljubil je Lazarja, Marijo in Marto; tudi oni so ga ljubili, in si lahko predstavljamo njihovo prijateljstvo in zaupanje: pri njih je doživljal dom, pripravili so mu gostijo, skupaj so doživeli velik čudež, tam je bil maziljen … Marija je pripravila zanj dragoceno olje iz pristne narde in ga mazilila. Kar težko si predstavljamo to veliko domačnost in ljubezen. To dragoceno olje, stisnjeno iz semen, predstavlja veliko ljubezen, ki jo je imela Marija do Jezusa; preko te geste je darovala samo sebe, svoje delo in življenje Gospodu. To darovano olje in ta Marijina ljubezen je podoba Jezusove daritve in Jezusove ljubezni do nas, do vsakega človeka. Ni čudno, da Janez zapiše, da se je hiša napolnila z vonjem olja – prijeten vonj dišečega olja … Tam, kjer je Jezus in njegova ljubezen, je hiša napolnjena z Božjim veličastvom. Tam je nekaj lepega, prijetnega in čudovitega. Kar spomnimo se na tempelj, napolnjen z Božjim veličastvom, ko je Salomon posvetil tempelj in ga je napolnil oblak (1Kr 8,10–11); ali ko sta Jožef in Marija prinesla dete Jezusa v tempelj (Lk 2,22). Tako je bilo tudi v hiši v Betaniji – Jezus je bil tam in Božje veličastvo je napolnilo tisto hišo. Kjer je Jezus, tam je prijetno, tam je prijeten vonj dišečega olja.
Ta podoba nas vse uči in vabi, da bi razmislili o pomenu Gospodove prisotnosti. Kjer je Jezus, je lepo. Prijeten vonj krščanskega življenja je tudi močno vabilo za ljudi; tam je torej daritev, tam je ljubezen. Tudi ta samostan v Stični je hiša, kjer je prisoten Gospod in kjer je prijeten vonj krščanskega življenja. Tu je daritev: daritev evharistije, daritev posvečenega življenja, tu je daritev molitve za ves narod. Saj vidimo, kako ta stiški samostan vabi mnoge ljudi; kako radi pridemo sem na razna duhovna in pastoralna srečanja, na duhovne vaje in molitev, na počitek in poglobitev odnosa z Gospodom.
Hvala vam vsem patrom in bratom ter vsem sodelavcem in prijateljem stiškega samostana za pričevanje krščanskega življenja, življenja z Jezusom! No, ta Gospodov prijeten vonj ni le v tej hiši, pač pa se na različne načine preko molitve, besed, knjig, pridig in blagoslovov širi tudi drugod zunaj samostana. Naj tako ostane še naprej in naj Gospod prebiva v naši sredi. Amen.

četrtek, 8. junij 2017

Duhovne prireditve v Stični v letu 2017


JUNIJ
9. – 11. Skupnost Emanuel
11. ob 14.30 Bernardova družina
13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi
16. – 18. P. Andrej Benda, zakonci z otroki
30. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

JULIJ
6. – 9. P. Andrej Benda, zakonci z otroki
13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi
28. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src
31. – 5. 8. P. Krištof, Molitev in delo s cistercijani

AVGUST
3. – 6. Marjan Turnšek, zakonci z otroki
13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi
17. – 20. P. Andrej Benda, zakonci z otroki
20. ob 19.00 v cerkvi slovesnost sv. Bernarda
24. – 27. Skupnost Romar

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.
Prijave sprejemajo voditelji skupin.
P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si
P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si
Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si
P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si
Klemen Križaj (mag. Jože Kukman), Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65
P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945
Romar, tel.: 040/576 914
P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si
P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si
P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si
Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

Srečanja Bernardove družine v letu 2017
Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 14. maja (romanje na Koroško), 11. junija, 10. septembra, 8. oktobra, 12. novembra in 10. decembra.

Shod častilcev JMS v letu 2017
Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični ob 20.00: 26. maja, 30. junija, 28. julija, 25. avgusta, 29. septembra, 27. oktobra, 24. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Molitev in delo s cistercijani od 31 julija do 5. avgusta

Za fante in može od 18. leta naprej. Začetek 31. julija ob 18. Uri. Pričakujemo te. Prijave: kristof.cufer@rkc.si

Praznovanje fatimske stoletnice po škofijah

12. 05. 2017, Nadškofija Maribor, Ptujska Gora: 19.00 molitvena ura, 20.00 sv. maša, po njej procesija
13. 05. 2017, Škofija Murska sobota, Črenšovci; 15.00 molitvena ura, 16.00 sv. maša
24. 06.2017, Vseslovensko srečanje posvečenih JMS, Zaplaz: 9.00 molitvena ura, 10.00 sv. maša, premor, pričevanja in litanije Matere Božje
15. 07. 2017, Škofija Celje, Petrovče: 10.00 molitvena ura, 11.00 sv. maša
14. 08. 2017, Škofija Koper, Sveta Gora: 19.00 molitvena ura, 20.00 sv. maša, po njej procesija
14. 08. 2017, Škofija Novo mesto: ob 20.00 procesija s Čateža na Zaplaz, nato sv. maša
9. 09. 2017, Nadškofija Ljubljana, Brezje: 9.00 molitvena ura, 10.30 sv. maša
14. 10. 2017, Slovensko-hrvaško srečanje, Stična: 10.00 molitvena ura, 11.00 sv. maša

Nagovor škofa Franca Šuštarja 10. 4. 2017 v Stični


Spoštovani patri in bratje cistercijani, bratje duhovniki, bratje in sestre, vesel sem da lahko skupaj z vami vsemi danes voščim vam, pater Anton Nadrah, vse najboljše in veliko Božjega blagoslova za Vaš rojstni dan! Verjamem, da se skupaj z vami lahko zahvaljujemo Bogu za vaše življenje, za vašo mamo in očeta, ki sta vam posredovala življenje, za vašo vero, vašo družino, za meniško skupnost, za vsako leto življenja, ki se jih je počasi nabralo kar osemdeset. Skupaj z vami in cistercijansko družino smo veseli, da to lahko praznujemo danes, ko smo v velikem tednu, na pragu velikih skrivnosti našega življenja in vere. Prav ta čas in Božja beseda, ki smo jo slišali v berilu in evangeliju, nam želita veliko povedati tudi o vašem življenju in velikih delih, ki jih je Bog storil v vašem življenju.
V berilu smo slišali prvi spev o Božjem služabniku, v evangeliju pa pripoved o maziljenju Jezusa v Betaniji z dišečim oljem. Izvolitev Božjega služabnika ter prijeten vonj, ki je bil prisoten zaradi maziljenja – prikličeta posebno slovesno praznično razpoloženje. V obeh primerih je Jezus v središču.
Jezus sam je tisti Božji služabnik, ki bo v tem tednu opisan v vseh štirih spevih; v njem so izpolnjene vse prerokbe, zapisane o Božjem služabniku. Spomnimo se, da današnje berilo pravi, da je ta služabnik izvoljeni, nad katerim ima Oče veselje; nad njim je Sveti Duh in je poslan, da oznanja narodom pravico. Ta služabnik je ponižen in ne dela hrupa, ne vpije in ne lomi trsta, pač pa oznanja pravico, kjer le more in kakor le more; ta služabnik je poslan in ga Oče spremlja ter varuje na poteh, da bo lahko do konca izpolnil njegovo voljo.
Bratje in sestre; ali nismo hvaležni nebeškemu Očetu, da nam daje takega Služabnika! Ob tem nas Oče vabi in poučuje, da bi tudi mi postali podobni Jezusu Kristusu v tej poklicanosti, služenju in poslanstvu. Ob današnjem praznovanju častitljivega jubileja lahko najdemo mnogo potez Božjega služabnika tudi v osebi patra Antona Nadraha in smo za to Nebeškemu Očetu neizmerno hvaležni. Pater Anton je bil krščen v Jezusovo skrivnost odrešenja, izvoljen in sprejet v veselje; maziljen s sveto krizmo pri krstu, birmi in mašniškem posvečenju – tako je Sveti Duh nad njim razlil svoje darove in ga s svojo prisotnostjo podpiral v duhovniškem služenju in posvečevanju. Tudi mi vsi – Cerkev, Kristusovo skrivnostno telo, se ga veselí in se zanj zahvaljuje. Doživljamo darove in sadove Svetega Duha, ki mu je bil podeljen, vidimo uresničene v delih: v molitvi, v vodenju skupnosti, v pridigah, v knjigah, predavanjih, spisih, blagoslavljanju, podeljevanju zakramenta svete birme in še mnogih poslanstvih. Vidimo, da po svojem značaju in pristopu ne dela hrupa in ne lomi trstov, pač pa v ponižnosti in blagosti spremlja in svetuje. Ob tem pa vidimo tudi skrb Nebeškega Očeta, da ga spremlja za roko, ga varuje in čuva. To njegovo duhovniško in meniško življenje je velik Božji dar: za njega samega, za skupnost cistercijanov v Stični in za vso Cerkev.
Druga misel pa nam govori iz evangeljskih besed o domačnosti in prijetnem vonju dišečega olja. Zopet pogledamo Jezusa, ki je bil v Betaniji – zelo domač. Ljubil je Lazarja, Marijo in Marto; tudi oni so ga ljubili, in si lahko predstavljamo njihovo prijateljstvo in zaupanje: pri njih je doživljal dom, pripravili so mu gostijo, skupaj so doživeli velik čudež, tam je bil maziljen … Marija je pripravila zanj dragoceno olje iz pristne narde in ga mazilila. Kar težko si predstavljamo to veliko domačnost in ljubezen. To dragoceno olje, stisnjeno iz semen, predstavlja veliko ljubezen, ki jo je imela Marija do Jezusa; preko te geste je darovala samo sebe, svoje delo in življenje Gospodu. To darovano olje in ta Marijina ljubezen je podoba Jezusove daritve in Jezusove ljubezni do nas, do vsakega človeka. Ni čudno, da Janez zapiše, da se je hiša napolnila z vonjem olja – prijeten vonj dišečega olja … Tam, kjer je Jezus in njegova ljubezen, je hiša napolnjena z Božjim veličastvom. Tam je nekaj lepega, prijetnega in čudovitega. Kar spomnimo se na tempelj, napolnjen z Božjim veličastvom, ko je Salomon posvetil tempelj in ga je napolnil oblak (1Kr 8,10–11); ali ko sta Jožef in Marija prinesla dete Jezusa v tempelj (Lk 2,22). Tako je bilo tudi v hiši v Betaniji – Jezus je bil tam in Božje veličastvo je napolnilo tisto hišo. Kjer je Jezus, tam je prijetno, tam je prijeten vonj dišečega olja.
Ta podoba nas vse uči in vabi, da bi razmislili o pomenu Gospodove prisotnosti. Kjer je Jezus, je lepo. Prijeten vonj krščanskega življenja je tudi močno vabilo za ljudi; tam je torej daritev, tam je ljubezen. Tudi ta samostan v Stični je hiša, kjer je prisoten Gospod in kjer je prijeten vonj krščanskega življenja. Tu je daritev: daritev evharistije, daritev posvečenega življenja, tu je daritev molitve za ves narod. Saj vidimo, kako ta stiški samostan vabi mnoge ljudi; kako radi pridemo sem na razna duhovna in pastoralna srečanja, na duhovne vaje in molitev, na počitek in poglobitev odnosa z Gospodom.
Hvala vam vsem patrom in bratom ter vsem sodelavcem in prijateljem stiškega samostana za pričevanje krščanskega življenja, življenja z Jezusom! No, ta Gospodov prijeten vonj ni le v tej hiši, pač pa se na različne načine preko molitve, besed, knjig, pridig in blagoslovov širi tudi drugod zunaj samostana. Naj tako ostane še naprej in naj Gospod prebiva v naši sredi. Amen.