Nagovor nadškofa Marjana Turnška
(prvosobotna pobožnost na
Stranicah 7. januarja 2017)
Božja beseda nas danes
povezuje prav s to skrivnostjo, v katero smo skupaj z Marijo vstopali, ko smo
molili rožni venec. To je skrivnost, ki nam jo danes posebej razodeva apostol
Janez; slišali smo berilo iz njegovega prvega pisma. Janez je tisti, ki mu je
Jezus zaupal Marijo. Pod križem jo je najprej njemu izročil. In Janez je torej
tisti apostol, ki je živel z Marijo po Jezusovem vnebohodu, pri njem je živela.
Zato bi lahko rekli, da je nenehno živel to skrivnost, v katero smo poskušali
malo vstopiti tudi, ko smo molili rožni venec na fatimski način.
Kaj nam polaga danes Janez na
srce? Pravi: Preljubi, karkoli prosimo, prejmemo od Boga, ker spolnjujemo
njegove zapovedi ter delamo, kar je njemu všeč. Samo pri tem stavku lahko
ostanemo in ga poskušamo spremeniti v svoje življenje. Kaj pravi? Če hočemo kaj
Boga prositi, in mi ga hočemo kaj prositi, hočemo prositi za spreobrnjenje
grešnikov, seveda najprej za svoje spreobrnjenje, hočemo prositi za naše
družine, hočemo prositi in prosimo za to, da bi se poglobila vera, ker je to
edina pot za odrešenje, edina pot, da Bog v našem življenju kaj stori.
Dragi, kadarkoli kaj prosite,
boste uslišani, če delate, torej, če živite tako kakor je Bogu všeč. In ena
izmed vlog Marije je prav ta, da nam pomaga razkrivati, kaj je Bogu všeč.
Skrivnosti rožnega venca nam razodevajo, kako je Marija razumela, kaj je Bogu
všeč. In danes, v tem delu rožnega venca, smo skupaj z Marijo prepoznavali, da
je Bogu všeč, če se mu povsem damo na razpolago, povsem, brez omejitve. Včasih
nas je tega strah, se bojimo, ne vemo, kaj bo Bog z nami storil. Si mislimo, da
bo kaj hudega z nami storil. Ampak čuden bi bil tak Bog, ki bi z nami kaj
hudega hotel storiti. Sami si ne moremo zamisliti kaj boljšega zase, kot je to,
kar za nas misli Bog. In to je že ena izmed stvari, h katerim nas Marija želi
pripeljati. Da bi delali, živeli – kot pravi Janez – tako kot je Bogu všeč, da
bi spolnjevali njegove zapovedi – nadaljuje Janez.
Ampak Božje zapovedi niso
najprej: veruj v enega Boga, ne skruni Božjega imena in tako naprej. Glavna
Božja zapoved je: ljubite se med seboj. In to je poudarjal Janez v tem pismu,
pa tudi v svojem evangeliju. Vemo, da je on tisti, ki je zapisal: Bog je
ljubezen. In kdor hoče biti Bogu podoben, ker je ustvarjen kot Božja podoba,
mora ljubiti. In v ljubezni so izpolnjene potem vse zapovedi. Tako nas uči
Marija s svojo držo, ko je rekla: Glej, sužnja sem tvoja. Marija je rekla:
dekla sem Gospodova. Beseda, ki je uporabljena, je pravzaprav: sužnja sem
Gospodova. To je še več. Takrat je bil sužnjelastniški red. Takrat so razumeli
boljše kakor mi, kaj je to biti suženj. Popolnoma pripadati svojemu gospodarju.
Tako, da je gospodar s sužnjem ravnal, kakor je hotel. Celo ubil ga je lahko,
pa ni za to nič odgovarjal. Ker sužnjem pravzaprav niso priznavali, da so
ljudje. In Marija je rekla: Glej, Gospod, jaz se ti tako izročam, kakor so
sužnji izročeni svojim gospodarjem, ampak vem, da se ne izročam človeškim
gospodarjem, ki bodo z mano ravnali grdo, ampak se izročam sami ljubezni. In ko
sem suženj ljubezni, takrat sem pravzaprav najbolj svoboden človek na svetu.
Vidite, to je ena izmed
tistih želja, tudi namenov, češčenja Marijinega in Jezusovega Srca po načinu,
kakor je Marija naročila Luciji. Spomnimo se morda tudi tega, da se je leta
1925, 10. decembra, Marija prikazala ponovno Luciji in ji takrat na poseben
način razodela, kako želi, da bi obhajali pet prvih sobot. In sicer, to smo že
danes slišali, pa je dobro, da še enkrat ponovimo, da nas ta pobožnost vabi, da
bi najprej vstopili sami v to živo vez, odnos z Bogom, z Marijo najprej, in po
Mariji z Jezusom, in sicer tako, da vsako prvo soboto v mesecu ali tam okoli,
obhajamo zakrament sprave, spovedi.
Glejte, to je močan klic v
naš čas. Danes ljudje ne hodijo več veliko k spovedi. Ne čutijo potrebe, da bi
se v tem zakramentu združili z Bogom, ker vsak zakrament je združenje z Bogom,
ki se je za nas daroval na križu, vsak zakrament je poseben način, kako se
povežemo z Gospodom. In zakrament sprave je pravzaprav eden največjih darov, ki
nam jih je Bog zapustil. Edino od spovedi lahko pridemo gotovi, da smo
brezmadežni v tistem trenutku, kot je bila Marija od vsega začetka. Nimamo
druge poti, da bi bili gotovi, da smo brez greha, kakor da grehe izročimo Bogu
in nam jih Bog v zakramentu sprejme nase in jih odpusti, jih izniči, v tistem
trenutku jih ni več. Zato je tako pomembna spoved. Ker največja ovira na tem
svetu za napredek, resnični, celostni napredek človeka in človeštva, je greh.
Zato si je tudi Marija v Fatimi tako prizadevala, da bi pastirje in po njih vse
druge ljudi prepričala, kako pomembno je moliti tudi za zakrknjene grešnike, da
bi jim tako pomagali, da se odprejo Bogu, da jim Bog lahko grehe izniči in tako
odpravi na tem svetu ovire za dobro, za dobro družbe, družin, za dobro
posameznikov. Zato je v to obhajanje prvih sobot vključen zakrament sprave, da
bi tako, po 5 mesecih, postalo že to nekaj nam rednega, nekaj, kar spada k
mesečni duhovni hrani.
Potem je vabilo k molitvi
rožnega venca na prvo soboto in 15 minut premišljevanja skupaj z Marijo o eni
izmed skrivnosti rožnega venca, ki je skrivnost Božje ljubezni do nas. Potem
prejem obhajila, in sicer ne zgolj zase, ampak kot zadostitev za žalitve, ki
jih z grehom svet prizadeva Bogu in Marijinemu brezmadežnemu Srcu za
spreobrnjenje grešnikov.
Torej ta pobožnost prvih
sobot je posebej usmerjena, ne v to, da bi mi nekaj pridobili, ampak v to, da
bi se mi darovali in žrtvovali za druge, za svet in za spreobrnjenje sveta, da
bi tako lahko tudi danes, kakor pred 100 leti, po molitvi in žrtvi ljudi, vojna
bila prej končana, kakor bi bila sicer. Kakor je Marija napovedala, če bi
dovolj poslušali njeno naročilo, bi se izognili drugi svetovni vojni. Tako nam
danes kliče, da se lahko s svojo molitvijo in s svojo žrtvijo in daritvijo
rešimo marsikakšne nevarnosti, ki nam preti v prihodnosti. Za nekatere vemo, da
nam pretijo, za nekatere ne vemo. Zato je toliko bolj pomembno in prav, da se
združimo v tej pobožnosti prvih sobot na fatimski način.
Ne samo, da se bomo dobro
pripravili na tiste mesece, ko bo 100-letnica dejansko potekala: maj, junij,
julij, avgust, september, oktober, ampak predvsem zato, da bi Bogu bili na
razpolago, da preprečimo zlo in nevarnosti in nesreče, ki nam pretijo v
bodočnosti. Marija je z nami, zato smo močni v svoji molitvi in žrtvi. Amen
