VIR NAJVEČJE SILE (Fuente de energia)

Napisal C. M. de Heredia DJ

Poslovenil France Ks. Kremžar

Mehiškega pisatelja C. M. de Heredia že poznamo. Več let smo v našem glasilu brali njegovo obsežno delo v 3 knjigah 'Spomini poročevalca iz Kristusovih časov'.

Zdaj bomo v nekajletnih nadaljevanjih objavljali njegovo delo o moči prosilne molitve 'Vir največje sile'. Delo je izšlo v prejšnjem stoletju in je v številnih ponatisih in prevodih v različne jezike našlo velik krog bralcev. Tudi v slovenskem jeziku je kmalu po 2. svetovni vojni že izšlo, in sicer zunaj Slovenije. Ponatis je posodobil in nekoliko skrajšal dr. Marko Kremžar, za kar se mu iskreno zahvaljujemo.

Ko obhajamo fatimsko stoletnico in hočemo po naših družinah zopet vpeljati in poglobiti družinsko molitev, so nam lahko avtorjeve zelo nazorne, s številnimi zgledi podkrepljene misli, v veliko pomoč. Delo bo pozneje izšlo tudi v knjigi.

MOLI IN DELAJ Žetev je velika, delavcev pa malo

V februarju 2017 smo napredovali za 3 zrna. Bog povrni vsem sodelujočim. Nekateri ste zelo prizadevni. Se priporočam še naprej. Molitev za duhovne poklice ima pri Bogu veliko vrednost in zasluženje za tiste, ki sodelujejo. Pomembno ni le število, ampak še bolj kvaliteta molitve. Naj bo naša molitev ponižna, zaupna, vztrajna, prežeta z ljubeznijo do Marije in Jezusa ter vdana v Božjo voljo. Naj Mati Marija prebudi v srcih mladih ljudi željo po duhovnih poklicih, že poklicanim pa izprosi vztrajnost in gorečnost v ljubezni do Boga in do bližnjega. Prihodnost Slovenije je na področju duhovnosti v veliki meri odvisna od dobrih duhovnikov, redovnikov in redovnic, diakonov, katehistinj in drugih poklicev.

Povzetek zapisnika seje Odbora JMS 28. 9. 2016 in seje animatorjev 19. 11. 2016

 Obravnavane točke na seji dne 28. 9. 2016: pogovarjali smo se o Marijinem romanju (Marija romarica je bila še v Sloveniji), o sadovih marjanskih DV v Celju pod vodstvom g. Turnška, načrtovali smo poslovilno slovesnost na Ptujski Gori, Marijino vrnitev v Fatimo in darilo za Fatimo: Grozdetova slika. Ocenili smo, da je treba po Marijini vrnitvi v Fatimo, na vseslovenski ravni dati nov zagon življenju iz milosti Marijinega romanja in načrtovati obhajanje same stoletnice 2017, zato je bil sprejet sklep, da bo srečanje animatorjev 19. nov. 2016, ko bo predstavitev nove knjižice iz zbirke STO LET FATIME št. 7. Živeti resnico in klic Fatime.

Ob velikodušnih prostovoljnih prispevkih slovenskih vernikov za stroške Marijinega romanja, smo se tudi spomnili dejstva, da so v Fatimi pastirčki vprašali Marijo, kako želi, da se porabi denar, ki so ga darovali ljudje. Marija je rekla: za stroške praznovanja Rožnovenske Matere Božje in za postavitev kapelice. Pogovarjali smo se o šmarnicah in vrtnicah, o DV na Slovaškem leta 2017 in v Sveti deželi leta 2018, o prevodu fatimskih knjižic v druge jezike.

Seja animatorjev dne 19. 11. 2016. Na začetku smo se s hvaležnostjo ozrli nazaj na milostni čas romanja fatimske Marije po Sloveniji, na slovesno in ganljivo slovo od Marije na Ptujski Gori in na kratko, a čudovito romanje z Marijo in Grozdetovo sliko z vdelanimi njegovimi relikvijami domov v Fatimo pod vodstvom mariborskega nadškofa gospoda Alojzija Cvikla.

P. Nadrah in prof. Štrukelj sta nam nato predstavila novo knjižico št. 7. z naslovom Živeti resnico in klic Fatime (po besedah sv. Janeza Pavla II.). Knjižica naj bi bila priročnik za duhovnike in laike, da ne bi pozabili na milosti Marijinega obiska, da bi širili klic Fatimske Marije, ki je danes še bolj aktualen, kot pred 100 leti. Da bi si prizadevali za stalno spreobračanje, poglabljanje vere in za molitev po naših župnijah in družinah. Življenje po fatimskih sporočilih je stalen proces nove evangelizacije.

Knjižica nas vodi v dve življenjski delavnici: Angelovo in Marijino, in k uporabi posebnih »orodij«, ki jih tam najdemo. Osmero »orodij« v angelovi delavnici nas uči moliti, nas vodi v izpovedovanje vere, upanja in ljubezni, v šolo Božje svetosti, k stalnemu spreobračanju, k središčni vlogi Najsvetejših Src, k sveti Evharistiji in stalnemu darovanju v njej navzočega Jezusa v vseh tabernakljih sveta, k sprejemanju in prenašanju trpljenja v zadoščenje za grehe sveta, k prošnji za varstvo k angelu varuhu Slovenije.

Desetero »orodij« v Marijini delavnici, ki jih je Marija dala človeštvu prav v Fatimi, nas uvaja v poglobitev vere v posmrtno življenje, v molitev rožnega venca, v češčenje Marijinega brezmadežnega Srca, v obhajanje petih prvih sobot, v spreobrnjenje srca, k zakramentu svete spovedi, zadoščevanju za grehe, posvetitvi JMS, oblikovanju malih skupin po vzoru fatimskih pastirčkov, k medsebojni pomoči po zgledu družin fatimskih pastirčkov.

Prevodi v druge jezike: knjižica p. Antona Nadraha »Pet prvih sobot« je bila do 19. 12. 2016 prevedena in izdana v italijanskem in angleškem jeziku, pripravljena sta tudi prevoda v madžarščini in španščini, vendar za španski jezik še iščemo založnika. V cistercijanskem samostanu Heiligenkreuz v Avstriji pa bodo izdali vseh šest avtorjevih knjižic 'Sto let Fatime', združenih v eno knjigo. Prevedla jih je s. Doroteja Hladnik (4) v Karmelu Himmelau v Avstriji in njena svakinja (2).

Uresničeni predlogi na Slovensko škofovsko konferenco:

1. Škofe smo prosili, da tudi prek medijev povabijo k poglobljenemu obhajanju fatimske stoletnice vse duhovnike in vernike z obhajanjem pobožnosti petih prvih sobot po župnijah na fatimski način, od januarja do maja. Naši prošnji se je odzval dr. Marjan Turnšek in spodbudo napisal v zadnjo številko Družine v letu 2016. Pisno spodbudo pa je predsednik Združenja JMS Alojz Snoj poslal rektorjem Marijinih svetišč. On je imel v letu 2016 tri pogovorne oddaje na Radiu Ognjišče (RO). Po vrnitvi Marije romarice v Fatimo so v oddaji 3. januarja 2017 sodelovali gospod nadškof Stanislav Zore in animatorji laiki.

2. Škofom smo poslali predlog, da bi se v Cerkvi na Slovenskem fatimska stoletnica 2017 praznovala na škofijski ravni, in sicer vsak mesec od maja do oktobra v drugi škofiji. Škofje so predlog sprejeli in določili datume praznovanja stoletnice po škofijah, kakor tudi slovensko-hrvaškega srečanja v Stični v duhu fatimske stoletnice.

3. Za poživitev in poglobitev molitve v Sloveniji v letu 2017 smo prosili SŠK, da predlaga RO, naj ob 100-letnici fatimskih dogodkov uvede molitev Angelovega češčenja.

4. Poživitev družinske molitve ob stoletnici Fatime: za uresničitev te točke je bil podan predlog, da bi Združenje dekanijam podarilo poseben kipec fatimske Marije v kapelici, po vzoru fatimske kapelice, ki bi romal po družinah, znotraj župnij vsake dekanije, od maja do oktobra 2017, z bolj slovesnim poudarkom na prve sobote in vsakega 13. v mesecu, kot je predlagal nadškof Cvikl na Ptujski Gori. Prof. Anton Štrukelj je še poudaril, da je moč zla vedno možno zadržati. Z molitvijo, posebej rožnega venca, se lahko ustavijo vojne, zato mora Cerkev z vzdignjenimi rokami prositi Boga, da se moči dobrega razrastejo.

D. Č.

Molitev za beatifikacijo Božje služabnice sestre Lucije

Presveta Trojica, Oče, Sin in Sveti Duh, v globoki ponižnosti te častim in se ti zahvaljujem za prikazovanja presvete Device Marije v Fatimi, s katerimi si predstavila svetu bogastvo njenega brezmadežnega Srca. Po neskončnem zasluženju presvetega Srca Jezusovega in brezmadežnega Srca Marijinega te prosim, če je to v tvojo večjo slavo in v korist naših duš, da poveličaš sestro Lucijo, pastirico iz Fatime, tako da nam po njeni priprošnji podeliš milost za katero te prosimo … Amen.

Mar ni šlo pri fatimskih vidcih za še bolj intenzivno Božjo navzočnost?

Vsekakor. Nekaterim izbrancem se Bog na izreden način razodeva in Božjo navzočnost kdaj pa kdaj veliko globlje doživljajo. To se dogaja zlasti takrat, kadar ima Bog z njimi posebne načrte. Tak primer imamo pri treh fatimskih pastirčkih. Ni pomembno samo tisto, kar so videli in slišali, ampak tudi tisto, kar so občutili. Bog se jim je na izreden način približal in po njih nam vsem oznanil, da biva in nas ljubi.

Bog izbere, kogar hoče, kadar hoče in kakor hoče. Prednost daje preprostim in v očeh tega sveta nepomembnim. Takšni so bili fatimski otroci. Ob človeški slabotnosti, krhkosti in majhnosti se Božja moč in modrost posebno jasno razodeva. Kdor je brez predsodkov in odprt za resnico, mu takšni dogodki, ki zelo jasno razodevajo obstoj ljubečega in usmiljenega Boga, poglobijo vero, upanje in ljubezen. Seveda pri tem ne bomo lahkoverni, zato se moramo najprej prepričati, da gre za resničen Božji poseg.

Že leta 1916, ko se je Luciji, Frančišku in Jacinti trikrat prikazal angel miru, spomladi, poleti in jeseni, so ti preprosti otroci posebno močno doživeli Božjo navzočnost. Poglejmo, kako je bilo po prvem prikazanju, kakor je povedala najstarejša vidkinja Lucija:

»Nadnaravno razpoloženje, ki nas je obdalo, je bilo tako močno, da se skoraj nismo zavedali samih sebe. Dolgo smo ostali v položaju, v katerem nas je pustil [angel], in ponavljali zmeraj isto molitev. Božjo navzočnost smo občutili tako močno in notranje, da še med seboj nismo upali govoriti. Naslednji dan smo bili še zmeraj zatopljeni v to duhovno ozračje, ki se je le postopoma začelo razblinjati.«

Po drugem angelovem prikazanju so pastirčki s pomočjo angelovih besed »mogli razumeti, kdo je Bog, kako nas ljubi in kako hoče biti ljubljen«.

Kako so pri tretjem srečanju z angelom in po njem fatimski otroci doživljali Božjo navzočnost, povedo naslednje Lucijine besede:

»Prevzeti od nadnaravne moči, ki nas je obdajala, smo posnemali angela v vsem, torej smo klečali kakor on in ponavljali molitve, ki jih je molil on. Moč Božje navzočnosti je bila tako silna, da nas je prevzela in skoraj popolnoma oslabila. Zdelo se je, da nam je za dalj časa omrtvila celo telesne čute.«

Božjo navzočnost so vidci občutili tudi ob prikazovanjih Matere Božje leta 1917. Na zunaj se je razodevala v neizmerni svetlobi, ki so jo pastirčki videli in občutili, še preden so videli Marijo. Še bolj so se srečali z njo ob koncu prikazanja. O tej luči pravi Lucija v zvezi s prvim prikazanjem 13. maja 1917:

Marija je »razprostrla roke in na nas razlila zelo močno luč, ki je izhajala kakor odsev iz njenih dlani. Ta luč je prodrla v naša srca in v najgloblje globine naših duš. Videli smo sami sebe v Bogu, ki je bil ta luč, in sicer veliko jasneje, kakor se vidimo v najboljšem ogledalu. Tedaj smo po notranjem nagibu, ki nam je bil tudi dan, padli na kolena in od srca ponavljali: 'Presveta Trojica, molim te. Moj Bog, moj Bog, ljubim te v Najsvetejšem zakramentu.'«

Marija je na koncu drugega prikazanja »razprostrla roke in nas drugič obsijala z odsevom te neizmerne luči in v globino naših src vtisnila svetlobo, ki je odsevala iz njenih rok. Zdelo se je, da sta bila Jacinta in Frančišek v svetlobi, ki se je dvigala proti nebesom, jaz pa v svetlobi, ki se je razlivala na zemljo.«

Kako močno so pastirčki doživljali Božjo navzočnost, kažejo tudi posamezne izjave. Po tretjem Marijinem prikazanju je Frančišek rekel:

»Goreli smo v tisti svetlobi, ki je Bog, pa nas ni opekla. Kakšen je Bog! Tega ni mogoče povedati! Da, tega nihče nikoli ne more izraziti!«

Na podlagi izjav Lucije in Frančiška lahko vsaj nekoliko doumemo, kako silno je bilo pri fatimskih pastirčkih doživetje navzočega Boga. Tega nikakor ne morejo z besedami opisati.

An

Pomen Fatime za naš čas (4) V romarskih krajih se čuti posebna Božja navzočnost

Fatima je močno mednarodno versko žarišče, v katerem se zbirajo velike množice in se prerojene vračajo na svoje domove. Tja odhaja tudi zmeraj več romarjev iz Slovenije. Če so ta romanja dobro pripravljena, so za udeležence odlične duhovne vaje.

Poleg Lurda je Fatima romarski kraj, ki je od Cerkve najbolj priznan in najbolj povezan z vrhovnim vodstvom Cerkve. Romarski kraji so v Božjem načrtu kot kraji posebnih milosti, kraji intenzivne Božje navzočnosti, ljubezni, dobrote in usmiljenja. Naloga Matere Božje je, da nas po teh krajih vodi k Jezusu.

Fatimo nismo izbrali ljudje, izbral jo je Bog in tja poslal Mater Marijo. Ona je srednica vseh milosti, tudi tistih, ki jih Bog v obilni meri po njej deli v Fatimi. Milost je duhovna stvarnost, je Božje delovanje v naši duši, ki ga redno ne čutimo, spoznavamo pa sadove tega delovanja. Tudi Božje navzočnosti redno ne zaznavamo, čeprav verujemo, da je Bog povsod. Včasih pa človek Božjo navzočnost in delovanje zelo močno občuti, kar je poseben Božji dar, ki prinaša obilne duhovne sadove.

Na romarskih krajih nam je Bog bolj blizu kakor drugod. Zato je razumljivo, da verni ljudje, ki iščejo Boga, tja radi romajo. Tam se utrdi njihova vera.