1. Za uresničevanje fatimskih
sporočil, zlasti za obhajanje petih
prvih sobot in posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu, se je skupaj s
številnimi takratnimi verniki navdušil tudi Lojze Grozde. Na to sklepamo že iz
tega, ker je bil vnet Marijin častilec in voditelj Marijine kongregacije v
Marijanišču. Že prej je opravljal prve petke in celo pridobival sošolce za to
pobožnost; vedno je zelo naglašal izpolnjevanje Božje volje, ki jo je spoznaval
tudi v papeževih in škofovih naročilih, njegov škof dr. Gregorij Rožman pa je
naročal prav pobožnost prvih sobot, kakor je že prej naročal pobožnost prvih
petkov.
Lojzetovo veliko zavzetost za
obhajanje petih prvih sobot in s tem v zvezi za posvetitev Marijinemu
brezmadežnemu Srcu vidimo v dejstvu, da je hotel za to navdušiti ljudi v
domačem kraju, še prej pa svoje sovrstnike. Značilen je v tem pogledu njegov
nastop na marijanski akademiji 8. decembra 1942, ko je kot prefekt Marijine
kongregacije čisto v duhu navodil škofa Rožmana in fatimskih sporočil
spregovoril: »Biti moramo apostoli češčenja Marijinega Srca, truditi se moramo,
da se ji posveti vse slovensko dijaštvo in vse slovensko ljudstvo. (…) Hočemo
zadoščevati za grehe drugih in za svoje Božjemu Srcu Jezusovemu in prečistemu
Srcu Marijinemu, ki so ju tudi Slovenci tako hudo žalili in ju še žalijo. –
Hočemo reševati druge, ki so v nevarnosti, da se za vekomaj pogubijo.«
»Z Marijino pomočjo hočemo
najprej posvetiti sami sebe.« Prav za svojo osebno svetost si je Grozde zelo
prizadeval. Za pripravo na prvi petek v januarju 1943 in za pripravo na prvo
soboto je v nedeljo, 27. decembra 1942, šel k sv. spovedi. Spravne pobožnosti
prvega petka se je 1. januarja 1943 udeležil v stiški baziliki. Za prvo soboto,
2. januarja, je že prejel palmo mučeništva, saj raziskave kažejo, da je bil
usmrčen ponoči med 1. in 2. januarjem. Uradno za datum njegove smrti velja 1.
januar 1943.
