Leta 778
je frankovski kralj Karel Veliki, utrujen zaradi trdovratnega odpora
saracenskega kneza, ki je zasedel mestno utrdbo Mirabel (danes mesto Lurd,
Lourdes, Francija), že nameraval opustiti obleganje, ko je njegov prijatelj,
škof v Puy-in-Valay (mesto francoske pokrajine Auvergne), imel navdih in dobil
dovoljenje za pogajanje z oblegancem.
Miratu
je predlagal, naj se ne vda vladarju, ampak nebeški Kraljici. Predlog je bil
všeč mavrskemu poveljniku, ki je položil svoje orožje k nogam črne Device iz Le
Puya in bil krščen. Na dan svojega krsta si je Mirat nadel imel Lorus, po
katerem se je preimenovalo mesto in je kasneje postalo mesto Lurd (Lourdes).
V
pogodbi o vdaji je bilo zapisano, da Mirat »ne priznava nobenega smrtnika nad
seboj in ima raje smrt kot sramotno vdajo. Postal bo služabnik Matere Božje in
je pripravljen sprejeti krst pod pogojem, da njegovega kraljestva ne bodo
ponovno osvojili niti sedanji frankovski kralj niti njegovi potomci, ampak samo
Ona.« Karel Veliki je podpisal sporazum. Dne 11. februarja 1858 se je Mati
Božja prikazala Bernardki in jo prosila, da bi bila češčena v Lurdu.
Markiz de la Franquerie, v:
Zgodovina Francije
