Jezus govori: Predragi prijatelj, kar
sem izvršil pri zadnji večerji in naslednji dan na krvavi način na križu,
obnavljam pri sveti maši na zakramentalni način. Tako ti vedno znova izkazujem
ljubezen do konca. Vsaka mašna daritev vedno znova oznanja, da nate in na
nobenega človeka nisem pozabil. Pri sveti maši postane navzoča in se udejanja
ista moja ljubezen, ki sem jo vse svoje zemeljsko življenje razdajal ljudem in
jo imam še danes do vsakega človeka. Predvsem se obhaja spomin tiste izredne
ljubezni, ki sem jo pokazal v svojem trpljenju.
Če te moja ljubezen ne more prepričati,
potem te nič ne bo prepričalo. Če moja ljubezen ne more prebuditi tvoje
ljubezni, potem ti nihče ne more pomagati. Potem si v svoji sebičnosti
popolnoma otopel. Kogar ljubiš, se ga rad spominjaš. Z ljubeznijo misliš na vse
tisto, kar je povezano z njim in z njegovo dejavnostjo. To velja tudi za tvoj
odnos do mene.
Mašna daritev je spominska slovesnost.
Pri njej se Cerkev spominja vsega mojega zemeljskega življenja, posebej mojega
trpljenja, smrti in vstajenja. Komur ljubezen do mene ni prazna beseda, se bo z
velikim veseljem dejavno udeleževal daritve v moj spomin.
Cerkev obhaja spomin na tisto izredno
ljubezen, ki sem jo pokazal v svojem trpljenju in v daritvi na Kalvariji. Isti
Jezus, ki sem nekoč visel na križu in mi je vojak s sulico prebodel Srce, se
zdaj darujem na oltarju. Darujem se na zakrit, a zato nič manj resničen način.
Darujem se zate. Moja kri se na zakramentalni način preliva v odpuščanje tvojih
grehov in grehov vsega sveta. Po mašni daritvi pritekajo sadovi moje daritve s
Kalvarije do tebe.
Učenec odgovarja: Usmiljeni Jezus,
odpusti mi vse moje pomanjkljivosti in površnosti pri mašni daritvi. Premalo
sem mislil nate, na tvoje zemeljsko življenje in trpljenje, ki si ga vzel nase
iz ljubezni do mene in do vsakega človeka. Ker si imel v mojem življenju
premalo prostora, se tudi v tvojo daritev nisem veliko poglabljal. Pomagaj mi,
da bom odslej rasel v veri, upanju in ljubezni do tebe. Če se te bom z vero,
upanjem in ljubeznijo vedno bolj trdno oklepal, mi bo sveto tudi tvoje
naročilo: To delajte v moj spomin! To
je tvoja oporoka, tvoja poslednja volja, zato jo hočem z vso zavzetostjo
izpolnjevati. Mašna daritev s svetim obhajilom mora postati moja največja
vrednota, saj gre pri njej za najtesnejše združenje s teboj.
