Kristus je s križa objel sv. Bernarda
V starodavnem spisu Exordium
magnum je o sv. Bernardu zapisano:
Menard, pobožen mož, nekoč opat v Moresu, v
samostanu blizu Clairvauxa, je poročal: »Poznam meniha, ki je nekoč videl sv.
opata Bernarda, kako je sam molil v cerkvi. Ko je ta ležal v cerkvi pred
oltarjem, je videl nad njim križ s Križanim, katerega je blaženi mož v največji
pobožnosti molil in poljubljal. Potem se mu je zdelo, da je Veličastvo sámo
ločilo roke od koncev križa, objelo Božjega služabnika in ga pritegnilo k sebi.
Medtem ko je menih to nekaj časa opazoval, je postal zaradi prevelikega
začudenja negiben in je bil ves iz sebe. Nazadnje se je zbal, da bi užalil
očeta, če bi ga ta videl blizu sebe kot raziskovalca njegovih skrivnosti. Zato
je šel tiho proč, kajti ob tistem svetem človeku je spoznal in vedel, da je
njegova molitev in njegovo življenje v resnici nadčloveško.«
Bernardova molitev je samostanskemu bratu
olajšala božjastne napade
Nekoč je opat Bernard zapustil samostan, da bi
obiskal svoje brate na polju pri žetvi. Ker pa je bil slaboten in ni mogel
pešačiti, je jezdil na oslu. Vendar je menih, ki je šel z njim, padel nenadoma
pred njim na tla, ker ga je mučil božjastni napad. Ko je sveti mož to videl, je
sočustvoval z njim in prosil zanj Gospoda, naj se mu tisti napadi nepredvidoma
ne ponovijo. Od takrat in do svoje smrti, skozi 20 let, ki jih je še preživel,
mu je bilo dovoljeno, česar prej ni imel in kar se drugim božjastnikom komaj
kdaj posreči. Kajti vsakokrat, ko mu je grozilo, da bo padel, je začutil napad
nekaj časa prej. Tako je mogel na primeren način leči v posteljo in se
pripraviti na napad, brez nenadnega padca. Verjamemo, da bi mu sveti oče, ki mu
je izprosil ta dar pri Gospodu, lahko dosegel popolno ozdravljenje, če bi
spoznal, da bi to bilo koristno za zveličanje njegove duše. Tega moža pa je bilo
zaradi značaja težko prenašati in je bil zelo trdosrčen. Zato se je zdelo
potrebno za njegovo zveličanje, da ima šibo za kaznovanje in palico za tolažbo.
Tako mu je bilo milostno dovoljeno izogniti se nenadnemu padcu in ne pogrešati
trna zdravilne bolezni.
