Kristjan, uči se od Kristusa, kako boš ljubil
Kristusa. Nauči se ljubiti nežno, modro in junaško, da te od Božje ljubezni ne
bodo odvrnila niti zapeljevanja, niti zvijače, niti stiska. Da te ne zavedejo
niti svetna slava, niti telesne strasti, naj ti bo prijetnejša Kristusova
modrost. Da te ne zapelje duh laži in zmote, naj ti sveti Kristusova resnica.
Da ne omagaš ob nasprotovanjih, naj te krepča Kristusova Božja moč…
Naj bo tvoja ljubezen močna in stanovitna, da
se ne bo umaknila strahovom in ne podlegla naporom.
Ljubi torej Gospoda, svojega Boga, iz vsega
svojega srca, ljubi ga z vso budnostjo in preudarnostjo razuma, ljubi ga z vso
močjo, da se iz ljubezni do njega ne bil ustrašil niti smrti, kakor je v Visoki
pesmi kasneje zapisano: »Zakaj močna kakor smrt je ljubezen, trda kakor
podzemlje njena gorečnost« (Vp 8,6).
Gospod Jezus, ljub vašemu srcu, bo pregnal
sladke mike mesenega življenja. Sladkost bo premagala sladkost, kakor en klin
izbije drugega…
Ljubímo torej prisrčno, preudarno in močno,
vedoč, da je prisrčna ljubezen, ki se imenuje tudi čustvena, brez tiste
ljubezni, ki je v duši, sicer lahko prijetna, toda zapeljiva; preudarna
ljubezen brez ljubezni, ki je iz vse moči, pa je razumna, toda krhka (20,4).
Mislim, da je nevidni Bog predvsem iz tega
razloga hotel postati viden kot človek in se pogovarjati z ljudmi, da bi vsa
čustva ljudi, ki so mogli ljubiti samo po človeško, najprej pritegnil, da bi na
zveličavni način ljubili njegovo človeškost ter bi jih potem postopoma privedel
do duhovne ljubezni. (20,6).