Bogu najbolje odgovarjamo na
njegov nagovor s psalmi. James Irwin,
astronavt na vesoljski ameriški ladji Apollo 15, je v vesolju molil 121. psalm,
ki med drugim pravi:
Oči dvigam h goram:
od kod bo prišla moja pomoč?
Moja pomoč pride od Gospoda,
ki je ustvaril nebo in zemljo.
Razmišljajmo ob pomenljivih
besedah cerkvenega učitelja sv. Ambroža:
"Kaj je lepšega kot
psalm! ... Psalm je blagoslov za ljudi: z njim častijo Boga in se mu
zahvaljujejo, z njim vzklikajo, z njim izpovedujejo svoje misli; je glas
Cerkve, izpoved in pesem vere, spoštljiva predanost Bogu, sproščeno veselje,
veselo vzklikanje, ubrano razpoloženje. Psalm blaži jezo, preganja skrb, lajša
žalost. Varuje nas ponoči, uči nas podnevi. V strahu ščiti, slavi svetost,
predočuje Božji mir, vedno ubira skladne glasove ...
Kaj je torej psalm? Harfa
Svetega Duha. Sveti Duh ubira v duši preroka strune in na zemlji donijo nebeški
napevi. Kakor hitro se Sveti Duh dotakne strun svoje harfe, mrtva glasbila
zaživijo. Na njih zadoni nebeški napev in zazveni pesem Božje hvale."
Naš svetopisemski strokovnjak
dr. Jože Krašovec je v Spremni besedi h knjigi Psalmi zapisal: Psalmi so svetopisemske,
od Svetega Duha navdihnjene pesmi, ki "so teološki povzetek in vrh vse
Stare zaveze. V njih so utelešena najbolj prečiščena spoznanja o Bogu, človeku
in svetu, in sicer v njihovem neprestanem dialogu."
S psalmi z Božjo govorico
nagovarjamo Boga. Pascal lepo pravi:
"Samo Bog lahko dobro govori Bogu."
Vseh 150 psalmov tvori
psalter, ki je najbolj razširjena svetopisemska knjiga. Psalter je bil
pesmarica in molitvenik starozaveznega Božjega ljudstva. To vlogo je ohranil do
današnjega dne, saj psalme uporabljamo pri molitvenem bogoslužju, prav tako pa
tudi pri mašni daritvi in drugih bogoslužnih opravilih.
Svetlana Alilujeva, Stalinova hči, se je pri 35 letih spraševala,
ali ni zanjo rešitev v samomoru. Prijatelj jo je opozoril na psalme. Sama
pripoveduje:
"Od tega trenutka se je
življenje vsak dan napolnilo z neizčrpnim virom, močnim kot sonce ... Še nikoli
nisem slišala besed, ki bi delovale s tako gotovostjo kakor ti psalmi. Njihova
žgoča poezija očiščuje, vrača pogum, pomaga, da jasno pogledamo vase, da
vidimo, v čem smo pogrešili, in da začnemo znova. Psalmi so véliki plamen
ljubezni in resnice."
V starozaveznem Božjem
ljudstvu je Bog pogosto in na zelo učinkovit način posegal v svet in človeško
zgodovino. Človek je na ta poseg odgovarjal s slavilno in zahvalno molitvijo.
Psalmi razodevajo globoko
vernega človeka, ki ni hvalil Boga le v templju in sinagogi, ampak je bilo to
njegovo razpoloženje več ali manj stalno. Povsod je videl močno in dobrotno
Božjo roko. Svoje življenje je spreminjal v slavo Bogu. Slavilna in zahvalna
molitev je odgovor vernega človeka na čudovita Božja dela v stvarstvu,
zgodovini in v človeku samem.
Ker so psalmi starozavezne
pesmi, v njih še ni polnosti razodetja, ki ga je prinesel Kristus. Nekateri
psalmi kličejo prekletstvo in Božjo jezo ter kazni nad sovražnike, kar ni
skladno z Jezusovim naukom. Kako naj molimo te psalme? Cerkveni očetje priporočajo,
da pri "sovražnikih" mislimo na hudobne duhove in slabe misli, ki nas
nadlegujejo.
Tudi v Novi zavezi na
čudovite Božje posege ljudje odgovarjajo s slavilno in zahvalno molitvijo.
Zahariju so se ob rojstvu sina Janeza Krstnika razvezala usta in jezik in je
poln Svetega Duha molil Hvaljen Gospod,
Izraelov Bog. Ob Jezusovem rojstvu so Boga slavili in hvalili angeli in
pastirji, kmalu za njimi pa v templju starček Simeon. Najlepša je Marijina
hvalnica Moja duša poveličuje Gospoda.
Seveda na Božji nagovor odgovarjamo
tudi z nesvetopisemskimi proznimi besedili in pesmimi ter s spontano in
premišljevalno molitvijo.
p. Anton
