"Nadvse je potreben čist namen, s
katerim vaša duša želi ugajati le Bogu, ki vam bo tudi pomagal, da pridete v
njegovo bližino. Biti v Božji bližini pa se pravi gledati Boga, kar je največja
sreča, dana samo tistim, ki so čistega srca" (sv. Bernard).
"V okolju, ki je protiversko
usmerjeno, se da čudovito doživeti Božja navzočnost. Tako sem tudi jaz v vojski
vzpostavil izredno oseben in intenziven odnos do Boga. Lahko rečem, da sva
takrat z Bogom res veliko kramljala. Vedno sem ga občutil poleg sebe in ta
Božja navzočnost mi je dajala smisel v nesmislu in moč v nemoči. Ta Bog ni
mrtev, ampak živi. Kadar se človek počuti zapuščen, ogoljufan in razočaran,
takrat mu je Bog najbližji" (bogoslovec).
Edwin Moses, temnopolti
ameriški tekač na 400 metrov z ovirami in svetovni rekorder na tej razdalji, je
rekel o veri: "Vera je najpomembnejša stvar v človekovem življenju. Meni
pomeni vera tudi psihično gotovost, da nisem osamljen. Bog je v vsakem trenutku
z menoj. In zato sem močan. Skoraj vsi moji prijatelji z atletske steze so
prepričani verniki. Sebastian Coe na primer pred odhodom na start vselej moli
..."
Da se zavemo Božje navzočnosti, imamo
več poti. Ena je v tem, da si prikličemo v zavest, da je Bog navzoč povsod,
zato tudi poleg nas. Še več, je celo v nas, v našem srcu. Treba je, da obujamo
vero v njegovo navzočnost. Kako bistveno boljša bi bila naša molitev, če bi
pred njo obudili živo zavest, da je troedini Bog, če smo v posvečujoči milosti,
še posebej v našem srcu!
Ko posebej molimo h Kristusu, si ga
lahko predstavljamo, kako je navzoč v nebesih na Očetovi desnici. Od tam gleda
na nas in nas ljubi. Z njim se lahko vsak trenutek pogovarjamo. Smemo si ga
predstavljati, da je v svoji človeški naravi poleg nas in z nami kot naš
prijatelj. Tako se je z Jezusom pogovarjala tudi sv. Terezija Velika in mnogi
drugi svetniki.
Potrebno bi bilo, da bi se večkrat
spomnili na Božjo navzočnost in dejavnost. Bog nam je bolj blizu kakor mi sami
sebi. Tako se z njim lahko pogovarjamo, kadar koli hočemo. Vedno ga lahko
nagovorimo, vedno mu lahko rečemo Ti. Neki hebrejski filozof pravi:
"Molitev se začenja prav v trenutku, ko Bog preneha biti nekdo in postane
Ti." Če ne verujemo v Božjo navzočnost, molitev sploh ni možna. Tako je
zavedanje Božje navzočnosti naše prvo dejanje pri molitvi. Ni dovolj, da imamo
v svoji glavi le zamisel o Bogu. Navzoči Bog se zame zanima, me ima rad, mi
hoče dobro. Ko se postavim v Božjo navzočnost, sem pripravljen Boga poslušati
in se ga s ponižno ljubeznijo oklepati. To velja še posebej, ko poslušam ali
berem Sveto pismo, ki je zame posebna Božja govorica.
An
