Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 16. maj 2019

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI

Nekaj misli starejših papežev o rožnem vencu

Krščanski narodi prejemajo vsak dan po molitvi rožnega venca velikanske koristi (Urban VI., + 1264).
Z rožnim vencem je sveti Dominik pomiril Božjo jezo nad Francijo (Pavel II., + 1471).
Rožni venec nam je bil podarjen predvsem kot zaščita in varstvo v hudih nevarnostih, ki grozijo svetu (Leon X., +1521).
Z molitvijo rožnega venca odženemo hudiča (Hadrijan VI., +1523).
Če nas molitev po svoji naravi in moči Kristusovih obljub privede v bližino Boga, da bi ga prosili pomoči, vemo, da pod dvema pogojema postane zelo učinkovita: da je vztrajna in stalna ter da se več oseb združi v skupni molitvi. Ti dve priporočili v popolni obliki najdemo pri molitvi rožnega venca (Leon XIII.).
Dajte mi armado, ki moli rožni venec, in premagal bom svet. Ta molitev je med vsemi najlepša, najbogatejša z milostmi in najbolj ugaja presveti Devici (sv. Pij X.).
Dovolj pogosto se dogaja, da sprejemam v avdienco novoporočence in jim namenim očetovsko besedo. Ob tej priložnosti jim podarjam rožni venec in jim ga zelo priporočam v molitev ter jih ob navajanju lastnega zgleda spodbujam, da ne bi glede tega izpustili niti enega dneva, čeprav imajo mnogo dolžnosti in obveznosti (Pij XI.).

Rožni venec pred Najsvetejšim

Kadar molimo rožni venec v prisotnosti Najsvetejšega zakramenta, takrat ljubimo Jezusa z Marijinim Srcem. Kadar molimo rožni venec pred Najsvetejšim, takrat darujemo Jezusu popolno češčenje Matere Božje.
Jezus sprejme našo uro češčenja, kot če bi jo molila Marija sama. Nista pomembni slabotnost naše vere in uboštvo naše ljubezni, Marija nas sprejme v svoje Srce in Jezus sprejme našo molitev kot molitev, ki prihaja z Srca njegove Matere. Marijino Brezmadežno Srce nadomesti pomanjkljivosti naše ljubezni.
sv. mati Terezija iz Kalkute

Rožni venec je bil pod pepelom.

Isabel Lara je bila zelo navezana na rožni venec, ki je bil last njene pokojne babice. Ko je zaradi študija na univerzi v New Yorku (ZDA) zapustila Venezuelo, ga je vzela s seboj. Naselila se je v univerzitetnem naselju nedaleč od Svetovnega trgovskega centra (World Trade Center). Nekaj dni po njenem prihodu je prišlo do terorističnih napadov, ki sta v samem središču New Yorka spremenila v prah stolpa-dvojčka omenjenega centra.
Reševalci so nujno potrebovali darovalce krvi, zato je Isabel Lara vzela svoj telefon, polnilec baterije in se odpravila v medicinski center, da bi pomagala žrtvam. Zaradi splošnega kaosa se ni mogla vrniti v svoje stanovanje. V tem času je neprestano mislila na rožni venec svoje babice, ki ga je pustila v svojem bivališču. Tako zelo se ga je bala izgubiti, da je v tisti hiši ni zanimalo nič drugega.
Ko se je lahko vrnila domov, je bilo stanovanje prekrito s pepelom. Takoj je šla preverit, če je bil rožni venec na svojem mestu. Hvala Bogu, še je bil tam!
Isabelo Lara ta rožni venec spominja na njeno babico in v nekem smislu na njeno otroštvo in domovino, ki jo je zapustila. Priznava, da ga ne moli veliko, kadar pa ga, rožni venec trdno stiska v roki.
Noel King

»Vedno mislim na nebesa.«

Carlo Acutis (1991–2006), gojenec jezuitskega kolegija v Milanu, je umrl zaradi levkemije in je daroval svoje trpljenje »za Cerkev in papeža Benedikta XVI.«
Od prvega svetega obhajila pri sedmih letih nikoli ni manjkal pri delavniški maši in je nekaj časa po njej bil pred tabernakljem, da bi častil živega Jezusa v evharistiji. Pri enajstih letih je pisal: »Čim bolj prejemamo evharistijo, tem bolj postajamo podobni Jezusu in že na zemlji bomo vnaprej okušali raj.«
Njegova najbolj zaupanja vredna oseba je bila Devica Marija in zaradi nje je molil rožni venec vsak dan. Rekel je: »Naš cilj je, da smo neomejeni, ne pa omejeni. Večnost je naša domovina. Vedno mislim na nebesa.« In še: »Vsi smo bili rojeni kot izvirni posamezniki, mnogi pa umirajo kot fotokopije.« Da ne bi »umrl kot fotokopija«, je Carlo za kompas izbral Božjo besedo. Posebej se je posvetil ubogim. Postopek za blaženega je 15. februarja 2013 potrdila milanska škofija.

Pretresljive besede škofa Rožmana

»Zaradi tega vas, predragi verniki, prosim, pri vaši ljubezni do naroda in pri vaši skrbi za lastno zveličanje vas rotim: Združimo se v enotno mogočno družino vnetih molivcev svetega rožnega venca za spreobrnjenje grešnikov. Saj tudi tistim, ki nas sovražijo in morijo, ne želimo drugega, kakor da se spreobrnejo in zveličajo, da bomo nekoč v nebesih pri Bogu Očetu zbrani v edinosti in ljubezni, ki se ne bo več spremenila.
Molitvi pa pridružimo še pokoro, s katero bomo za svoje in vseh ljudi grehe zadoščevali Božjemu Srcu Jezusovemu. Kakšno pokoro naj opravljamo? Nič ni treba dolgo iskati. To, kar nam vsak dan sproti prinese težkega, neprijetnega, vsako premagovanje, ki ga zahteva spolnjevanje Božjih zapovedi, vse to vzemimo mirno in vdano za pokoro, pa jih bomo vsak dan polagali Jezusu na oltar.
Molitev svetega rožnega venca v duhu pokore naj postane naša narodna pobožnost, ker le po Mariji bomo deležni Božjega usmiljenja. Zlasti vabim in prosim družine, da uvedejo zopet redno skupno molitev svetega rožnega venca.
Ne morem si misliti lepšega prizora, kakor je družina, ki zvečer kleči pred sliko presvetega Srca Jezusovega, kateremu se je posvetila, in z rožnim vencem v roki moli. Dobesedno se v tem trenutku uresničuje, kar je Jezus obljubil: 'Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi' (Mt 18,20).
Ljubezen do molitve je poroštvo zveličanja. Vsakdanja molitev svetega rožnega venca bo naše krščansko delo za resnično osvoboditev iz vezi greha v svobodo Božjih otrok po Mariji, ki bo s svojo deviško nogo strla vse pogubne naklepe peklenske kače.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar