Samota in zapuščenost sta različna pojma

Ne bi si mislila, da bo že pet let, kar sem tu v domu v Trnovem. Točno 29. junija sem prišla, ravno na god sv. Pavla. Kmalu po prihodu so me peljali v kapelo. V tej kapeli sem že veliko časa premolila. Pa tudi zdaj vsako soboto, ko je maša, me peljejo prvo dol, da molim in se pripravim na mašo. Zdaj imamo včasih kar dvakrat na teden mašo. Včasih nas razveselijo tudi kaki otroci, ki pojejo in sodelujejo pri maši. Važno je, da se trudim biti bogata v Bogu. Veseli me, da se v Stični vedno kaj dogaja, saj je Stična res samo ena. Če je ne bi bilo, bi bila Slovenija osiromašena. V nedeljo ste imeli skupino Emanuel v gosteh. Oni se vedno pohvalijo, ko jih vprašam, kako so se počutili v Stični. Pa jaz tudi zase vem, da tega, kar mi je dala Stična, ne bom nikoli več dobila. Ko berem Materino šolo, se počutim, kot bi bila v Stični.

Molitev me vedno bolj poživlja in osrečuje. Ne bi si mislila, da bom lahko kdaj to rekla. Tudi če težko molim, vztrajam in zmolim do konca. Vedno, kadar kdo pride, da lahko molimo skupaj, sem osrečena, saj drugega itak ne morem delati. Bolj ko razmišljam o življenju, bolj se mi zdi vredno. Tudi če lahko samo molim, je to čudovito. V molitvi lahko pokličem vse prijatelje in vse ljudi k sebi. Nikoli nisem sama. Edino če sem kdaj zapuščena, mi je hudo. Samota in zapuščenost sta različna pojma. Če si sam, si lahko pomagaš, če si zapuščen, je pa včasih kar težko. Zapuščena sem malokrat, a tudi to je potrebno. Vsaj vem, kdo sem in zakaj živim. Nič se ne pritožujem, samo povem, kako je. Kar pride, se vedno vse obrne v dobro. Treba je osmisliti vse. Seveda tudi tisto, kar je neprijetno. Z mojo sostanovalko v sobi se lepo razumeva. Vsak večer moliva in pojeva skupaj. Ona meni pomaga, jaz pa molim zanjo. Je zelo pridna in razumevajoča. To veliko pomeni, da imam sostanovalko, ki se z njo razumem.

Pa še misel: odpuščanje je najboljše zdravilo.

Marjetka