Za otroke, zlasti za Lucijo,
se je začelo veliko trpljenje. Mama Marija je vztrajno poizvedovala po dogodku
in svojo najmlajšo hčerko dolgo časa imela za lažnivko, ki vara ljudi. Na
različne načine, tudi s telesno kaznijo, jo je hotela pripraviti do tega, da bi
preklicala resničnost prikazovanj. Lucijine starejše sestre so vse potegnile z
materjo in so Lucijo večkrat zaničevale.
V prvem Spominu Lucija poroča o ravnanju svoje matere:
»Nekega dne, preden sem s
čredo odšla na pašo, me je hotela prisiliti, da bi priznala, da sem se zlagala.
Nič ni varčevala z nežnostmi in grožnjami, celo z metlo ne. Ker ni mogla doseči
drugega kakor le trden molk ali ponavljanje tega, kar sem že povedala, mi je
ukazala, naj odidem s čredo, a naj čez dan dobro premislim. In če nikdar ni
dopustila, da bi njeni otroci lagali, bo še veliko manj dopustila laži te
vrste. Zvečer me bo prisilila, da bom šla k vsem tistim ljudem, ki sem jih
prevarala, da jim bom priznala, da sem lagala, in jih prosila odpuščanja.
Odšla sem s svojimi ovčicami
in tudi tisti dan sta me prijatelja že pričakovala. Ko sta videla, da jokam,
sta mi pritekla naproti in me vprašala, kaj se je zgodilo. Povedala sem jima in
dodala:
'Povejta mi, kaj naj storim!
Moja mati za vsako ceno hoče, naj rečem, da sem lagala. Kako bi mogla kaj
takšnega storiti?'
Potem ko je Marija vidcem
obljubila nebesa, jim je razodela, da bodo morali veliko trpeti. Tako so na
svojem mesu dopolnjevali, kar manjka Kristusovim bridkostim za njegovo telo, ki
je Cerkev (prim. Kol 1,24; Flp 3,10 in 1,29). Ko je Jezus Petru obljubil ključe
nebeškega kraljestva, je začel razodevati svojim učencem, da mora iti v
Jeruzalem in veliko trpeti (prim. Mt 16,21). Jezus nas vabi: »Če hoče kdo iti
za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj« (Lk
9,23).
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar