Močna vez združitve z Bogom

Angelovi molitvi pri prvem in tretjem prikazanju je sestra Lucija takole ocenila:

»V teh molitvah je ves smisel našega nadnaravnega življenja. To je življenje iz vere, češčenja, upanja in ljubezni. Ljubezen nas očiščuje, nas naredi vredne. Posvečuje nas in oživlja, ker nam priobčuje Božje življenje.«

O molitvi k Sveti Trojici pa fatimska vidkinja takole razmišlja:

»Ta molitev mi je pomenila močno vez združitve z Bogom; vez, ki me z njim utrjuje in povezuje, saj se mi je vtisnila nerazvezljivo v srce: Sveta Trojica, edini pravi Bog, vate verujem, vate upam; molim te in te ljubim, sprejmi mojo ljubezen in moje ponižno češčenje. Tako malo je, kar ti lahko dam, in te prosim, da sprejmeš v zameno za mojo nevrednost neskončno zasluženje Jezusovega Srca in Marijinega brezmadežnega Srca in, v zameno te prosim, za spreobrnjenje ubogih grešnikov.«

O prejetem mističnem obhajilu je zapisala:

»Kakšen je pomen tega svetega obhajila? Zame pomeni, da je Bog hotel poživiti našo vero v stvarno navzočnost Jezusa Kristusa v Božji evharistiji in v učinkovitost njegove besede, ko je rekel: 'To je moje telo, to je moja kri.' In da bi s poistenjem s Kristusom lahko darovali presveti Trojici bolj vredno in njenim očem bolj všečno zadoščenje.«

Tu je šlo za slavljenje Presvete Trojice in za duhovno daritev evharističnega Jezusa Kristusa v zadoščenje za žalitve, bogoskrunstva in brezbrižnosti, s katerimi ga žalijo ljudje. Molitev se konča s prošnjo za spreobrnjenje ubogih grešnikov, pri čemer se sklicujemo na neskončno zasluženje presvetega Srca Jezusovega in brezmadežnega Srca Marijinega. Tako imamo tu obe misli, ki sta v fatimskih sporočilih zelo živi: zadoščevanje za žalitve in prošnja za spreobrnjenje grešnikov.

Prikazovanja angela in njegova sporočila so zelo pomembna in spadajo skupaj z Marijinimi sporočili v naslednjem letu k eni celoti. Pastirčkom so zelo pomagala, da so bili dobro pripravljeni na Marijina prikazovanja in sporočila. Napredovali so v molitvi, vadili so se v odpovedovanju, živeli so v Božji navzočnosti in se varovali greha. Skratka, stopili so na pot svetosti in na njej hitro napredovali.