Poživimo obhajanje prvih sobot

Že od 9. stoletja naprej so v Cerkvi na soboto posebej častili Devico Marijo. Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužje pravi, »da je sobota spomin blažene Device, njene materinske drže in drže učenke, ki je na veliko soboto, ko je Kristus ležal v grobu, bila edina močna v veri in upanju ter je edina med vsemi učenci čuječe pričakovala Gospodovo vstajenje« (CD 102, čl. 188).

Obhajanje prvih sobot v mesecu je poleg češčenja Matere Božje predvsem v tem, da z namenom zadoščevanja Marijinemu brezmadežnemu Srcu za grehe človeštva prejmemo zadostilno sveto obhajilo. To je zelo priporočal že papež Pij X. Vsako prvo soboto v mesecu naj bi preživeli v duhu zadoščevanja in v molitvi za duhovne poklice ter za svetost duhovnikov.

Pobožnost petih prvih sobot pa je Marija naročila fatimski vidkinji Luciji 10. decembra 1925 v Pontevedri v Španiji in za nagrado obljubila srečno smrt. To je tako imenovana »vélika obljuba Marijinega brezmadežnega Srca«: »Hčerka moja, glej moje srce, obdano s trni, katerega nehvaležni ljudje nenehno prebadajo s svojimi kletvami in nehvaležnostmi.

Vsaj ti si prizadevaj, da me tolažiš, in jim povej, da bom vsem tistim,

• ki se bodo pet mesecev, vsakokrat na prvo soboto,
• spovedali,
• prejeli sveto obhajilo, z
• molili en del rožnega venca in mi
• petnajst minut delali družbo s premišljevanjem skrivnosti rožnega venca v spravo za grehe, v njihovi smrtni uri stala ob strani z vsemi potrebnimi milostmi za zveličanje njihovih duš.«

Marija obljublja, da nam bo ob smrtni uri stala ob strani z vsemi za zveličanje potrebnimi milostmi, če pet zaporednih prvih sobot izpolnimo pet pogojev:

1. opravimo dobro spoved v duhu zadoščevanja Marijinemu brezmadežnemu Srcu; spovemo se lahko že več dni prej ali pozneje, a ob prejemu svetega obhajila na prvo soboto moramo biti v posvečujoči milosti;
2. prejmemo zadostilno sveto obhajilo, ki je osrednje dejanje pri opravljanju prvih sobot;
3. zmolimo en del rožnega venca;
4. poleg tega petnajst minut delamo družbo Marijinemu brezmadežnemu Srcu s premišljevanjem ene ali več skrivnosti rožnega venca;
5. vse štiri omenjene pogoje opravimo z namenom zadoščevanja Marijinemu Srcu, saj grehi ne žalijo samo njenega Sina, ampak prizadenejo tudi Devico Marijo; tako pomagamo reševati današnje človeštvo za večnost.

Jezus je Luciji pojasnil, da tisti, ki omenjenih pogojev ne bi mogli izpolniti v soboto, jih lahko iz upravičenih razlogov z duhovnikovim (npr. spovednikovim) dovoljenjem izpolnijo naslednjo nedeljo. To dovoljenje bi marsikomu prišlo prav. Tako bi poživili prve nedelje v mesecu.

Marija je 13. julija 1917 v Fatimi napovedala: »Na koncu bo zmagalo moje brezmadežno Srce.« Da se bo to zgodilo, je potrebna oživitev češčenja Marijinega brezmadežnega Srca, ki bo vodila do doslednejšega življenja po evangeliju. K temu prispeva tudi obhajanje prvih sobot (nedelj).

Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu predlaga, da bi, v spomin na našega prvega mučenca bl. Alojzija Grozdeta in na škofa dr. Gregorija Rožmana, prvosobotno pobožnost posebej pripravili v času od januarja do maja. Bl. Alojzij je v domači župniji hotel širiti to pobožnost, škof Rožman pa je duhovnike in vernike spodbudil, da so jo od januarja do maja 1943 opravili v velikem številu.

Odbor za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu